Jedro

Če odločba vsebuje izhodišča za izračun vrednosti zemljišča, kot so površina parcele in vrsta rabe zemljišča, ter navedbo Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, je dovolj določna, da je možno opraviti izračun pravilnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke delno ugodilo in odločbo tožene stranke z dne 28.11.2005 v točkah 2. in 3. odpravilo (1. točka izreka izpodbijane sodbe), v ostalem delu pa je tožbo zavrnilo (2. točka izreka izpodbijane sodbe). S citirano odločbo je tožena stranka pritožbi tožnika ugodila in spremenila 5. točko izreka delne odločbe Upravne enote Žalec z dne 19.6.2001 tako, da se glasi: "5. vrednost vrnjene parcele št. 191 v obliki solastninskega deleža, znaša 7.359,68 DEM" (1. točka izreka odločbe tožene stranke). V 2. točki izreka je tožena stranka odločila, da ostane v preostalem delu delna odločba Upravne enote Žalec z dne 19.6.2001, nespremenjena, zavrnila pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, na podlagi pravnomočne sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1848/2001-27 z dne 30.3.2004. Z navedeno sodbo je bilo tožbi tožnika delno ugodeno in odločba tožene stranke odpravljena (in vrnjena v ponovni postopek) samo v prvi točki izreka, v ostalem delu pa je bila tožba zavrnjena. Iz prve točke izreka odpravljene odločbe (z dne 20.9.2001) pa sledi, da se pritožbi delno ugodi in spremeni samo 5. točka delne prvostopenjske odločbe, medtem ko ostane v ostalem delu izpodbijana odločba nespremenjena, to pa pomeni, da je bila s sodbo z dne 30.3.2004 odpravljena ter vrnjena v ponovni postopek samo odločitev glede vrednosti vrnjene parcele iz 5. točke izreka odločbe upravnega organa prve stopnje, medtem ko je v ostalem delu postala prvostopenjska odločitev pravnomočna. To pa pomeni, da je bilo v ponovljenem postopku mogoče ponovno odločiti o pritožbi samo glede omenjene 5. točke izreka, medtem ko gre v preostalem delu za res iudicata in s tem za tisti del upravne odločitve, o katerem ponovno odločanje ni več mogoče. Zato tožnik ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na pravnomočni del odločitve, obenem pa tudi tožena stranka nima podlage za odločitev v 2. in 3. točki izreka, zato je sodišče prve stopnje v tem delu odločbo tožene stranke kot nezakonito odpravilo. Glede odločitve o vrednosti parcele pa tožena stranka sledi napotkom sodišča, po katerih se upošteva celotna površina parcele ter vrsta rabe. Na tej podlagi pravilno izračuna novo vrednost ter takšen izračun tudi obrazloži, zato ne drži tožbena trditev, da upravni organ navedenega izračuna ni pojasnil. Prvostopenjski organ tega res ni storil, zato je to storila tožena stranka in na ta način ustrezno popravila pomanjkljivosti prvostopenjske odločitve. Pri tem sicer ni zapisala izračuna kot takega, so pa navedena dejanska izhodišča za izračun ter pravna podlaga, to pa je po presoji sodišča prve stopnje dovolj, saj omogoča preizkus pravilnosti izračunanega zneska in s tem pravilnost izpodbijane odločitve.

Tožnik v pritožbi ugovarja vodenju upravnega postopka in upravnemu organu očita zavlačevanje ter špekulativne namene. Upravni organ je po mnenju tožnika nepravilno uporabil podatke, ki se nanašajo na velikost parcel št. 191 ter uporabil napačne količnike za izračun vrednosti. Kultura in razred namreč nista enaka bonitetnemu razredu zemljišča. Nikjer ni priložen izračun, da ob podržavljenju prejeta denarna odškodnina presega 30 % vrednosti podržavljenih zemljišč. Po tožnikovem izračunu odškodnina znaša 24,54 % vrednosti zemljišč in ne 33,03%. Tožnik nadalje meni, da bi mu morala biti parcela št. 191 vrnjena v celoti in ne v solastninskem deležu. Po tožnikovem izračunu vrednost vrnjenega zemljišča znaša 11.190,20 DEM. Nedopustna je trditev v obrazložitvi sodbe, da tožena stranka ni zapisala izračuna kot takega, so pa navedena dejanska izhodišča za izračun. Sodišče ne more trditi, da je podatek o višini prejete odškodnine proti vrednosti zemljišča pravilen, če pa izračuna sploh ni. Zato tožnik izračunu sploh ni mogel ugovarjati. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka in stranke z interesom na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo, da je predmet presoje v tem upravnem sporu samo vrednost vrnjene parcele št. 191 - njiva, k.o. ..., v izmeri 3.045 m2, oziroma vrednost solastninskega deleža 66,97 % (točka 5 izreka delne odločbe Upravne enote Žalec z dne 19.6.2001, spremenjena z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 28.11.2005). Vse ostale točke delne odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 19.6.2001, ki se nanašajo na vrnitev zemljišča parc. št. 191 - njiva v izmeri 3045 m2, v deležu 2039/3045-tin, so z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20.9.2001, sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1848/2001-27 z dne 30.3.2004 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 724/2004-4 z dne 22.9.2005, postale pravnomočne. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijano sodbo pravilno odpravilo odločbo tožene stranke z dne 28.11.2005 v točkah 2. in 3., s katerima se je posegalo v že pravnomočno končane odločitve.

Tudi presoja pritožbenih razlogov je zato omejena samo na vprašanje ugotovitve vrednosti vrnjenega zemljišča. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s svojimi navedbami glede izhodišča za izračun, ki vsebuje površino parcele in vrsto rabe zemljišča ter z navedbo Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92), dovolj določno obrazložila, da je možno opraviti izračun pravilnosti, čeprav samega izračuna v obrazložitvi odločbe tožene stranke ni. Iz pritožbe je razvidno, da tožnik pri izračunu vrednosti zemljišča upošteva površino 4.948 m2 in ne 3.045 m2, kolikor znaša sedanja velikost parc. št. 191. Pri tem tožnik tudi ni upošteval vrednosti solastninskega deleža (66,97 %), temveč je opravil izračun za celotno površino.

Pritožbeno sodišče poudarja, da predmet presoje v tem upravnem sporu ni (več) odškodnina za podržavljeno premoženje (parc. št. 191 in 196) ter razmerje te odškodnine napram celotni vrednosti podržavljenega premoženja, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (76. člen Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US).