Jedro

Tožnik pravne zadeve, za katero naproša za dodelitev BPP, ni opredelil določno, zato bi ga po presoji sodišča tožena stranka (organ za BPP) morala pozvati, da natančneje pojasni okoliščine zadeve, predvsem za katero želi BPP.

Obveznosti navedbe podatkov o zadevi prosilec ne more biti razbremenjen z navedbo želene vrste BPP - pravnega svetovanja in zastopanje v postopku, vendar preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi predpostavlja obstoj pravnega vprašanja, ki ga mora, čeprav laično, opredeliti prosilec v prošnji za dodelitev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 976/2019 z dne 12. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka Republika Slovenija, zastopana po Okrožnem sodišču v Celju, je z izpodbijano odločbo Bpp 976/2019 z dne 12. 7. 2019, prošnji A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) ugodila in mu odobrila redno BPP v zvezi s postopkom odpusta obveznosti v obliki pravnega svetovanja (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da mora prosilec svetovanje opraviti do 12. 10. 2019, sicer mu preneha pravica do BPP oziroma se bo štelo, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če bodo stroški že nastali. V 3. točki izreka je odločila, da se za izvajanje BPP določi odvetnica B.B. iz C. 2. Tožena stranka je pojasnila, da je prosilec 12. 6. 2019 vložil prošnjo za BPP, v obliki svetovanja, v zvezi z odpisom oziroma zmanjšanjem dolgov. Organ je po uradni dolžnosti pridobil podatke o materialnem položaju prosilca in ob upoštevanju 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ugotovil, da je prošnja v tem delu utemeljena. Prosilec nima družinskih članov in je zaposlen, v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje je prejel plačo v povprečni neto mesečni višini 708,00 EUR, drugih dohodkov v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje ni prejel. Ugotovljena višina lastnega dohodka tako ne presega z zakonom določenega dohodkovnega cenzusa, prav tako prosilec ni lastnik nepremičnin in osebnega avtomobila oziroma nima premoženja večje vrednosti, zato izpolnjuje tako imenovani subjektivni kriterij za določitev BPP.

3. V nadaljevanju je tožena stranka presojala izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP in ugotovila, da je prosilec zaprosil za BPP v obliki svetovanja v zvezi z odpisom oziroma zmanjšanjem dolgov. Glede na izrecno navedbo prosilca, da želi le svetovanje v zvezi s postopkom odpusta obveznosti je organ dodelil BPP v obliki pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP in ni odločal o tem, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma, ali ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh (peti odstavek 25. člena ZBPP).

4. Tožena stranka je prosilcu določila, skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZBPP, tudi rok, v katerem mora opraviti pravno svetovanje in mu v skladu s petim odstavkom istega člena pojasnila tudi, da mu pravica do BPP preneha oziroma se bo štelo, da je bila BPP neupravičena, če so stroški nastali, če tega svetovanja ne bo opravil. 5. Tožeča stranka v tožbi odločitvi oporeka, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

6. Po mnenju tožeče stranke odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Določba 1. člena ZBPP namreč med drugim določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP lahko dodeli tudi za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavo.

7. Glede na izrecno določilo 7. člena ZBPP prosilcu ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP (enako Upravno sodišče RS v več sodbah, na primer I U 1700/2015, I U 1820/2014, I U 811/2013) in je zato izpodbijana odločba o dodelitvi BPP nezakonita.

8. Iz navedb prosilca v prošnji z dne 12. 6. 2019 izhaja, da rabi pomoč pri odpisu ali zmanjšanju dolga, ni pa razvidno, ali je v teku sodni postopek, ali gre le za izvensodno reševanje življenjske situacije, za katero pa BPP glede jasne zakonske določbe ZBPP, ni mogoče dodeliti. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre za sodni postopek ali izvensodno poravnavanje spora. Organu za BPP v primeru dodelitve BPP v obliki pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena v skladu s petim odstavkom 24. člena ZBPP, res ni treba ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega 24. člena ZBPP, mora pa preveriti, ali so izpolnjeni pogoji po 7. členu ZBPP in v kolikor iz vloge prosilca to ni razvidno, prosilca pozvati, da pojasni in izkaže za kakšen sodni postopek oziroma izvensodno poravnavo pravno svetovanje rabi BPP. Ker je prosilec zaprosil za BPP za postopek, za katerega niti ne trdi niti ne izkazuje, da je sodni oziroma, da gre za izvensodno poravnavanje sporov med organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, je po presoji tožeče stranke prosilčeva prošnja neutemeljena.

9. Prav tako se po tretjem odstavku 26. člena ZBPP za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena šteje proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, pomembnimi za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja. Proučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi torej predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je treba pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o možnih pravnih rešitvah. Ne gre za pravno svetovanje v primeru, ko takšnega pravnega vprašanja ni, ampak obstaja zgolj dejanska okoliščina, na primer nezmožnost poplačila dolga, zaradi katerega dolžnik želi doseči odpis ali zmanjšanje dolga, kot je v prosilčevem primeru. Zgolj za svetovanje glede odpisa ali zmanjšanja dolga po mnenju tožeče stranke ni treba pravnega znanja in je tudi iz tega razloga izpodbijana odločba o dodelitvi BPP neutemeljena.

10. Stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A., odgovora na tožbo ni podal. 11. Tožba je utemeljena.

12. Postopek za dodelitev BPP ureja ZBPP. Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP, med ostalim tudi podatke o zadevi (četrta alinea tretjega odstavka 32. člena ZBPP). To je potrebno, ker mora organ za BPP pri odločanju (praviloma) upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je postopek razumno začeti oziroma se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

13. Prošnja za BPP mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. 14. Po presoji sodišča tožena stranka v obravnavanem primeru ni postopala skladno s postopkovnimi pravili ZBPP in ZUP. Po vpogledu v listine priloženega upravnega spisa namreč sodišče ugotavlja, da je prosilec 12. 6. 2019, na predpisanem obrazcu, vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je v rubriki “II. Podatki o zadevi, pravna zadeva“, navedel, da BPP vlaga zaradi pomoči pri odpisu in zmanjšanju dolga oziroma svetovanje, kaj sploh lahko stori glede dolgov. Glede želene vrste, oblike in obsega BPP, pa je zapisal, da prosi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku.

15. Tožnik tako pravne zadeve, za katero naproša za dodelitev BPP, ni opredelil določno, zato bi ga tudi po presoji sodišča tožena stranka morala pozvati, da natančneje pojasni okoliščine zadeve, predvsem za katero želi BPP. Sodišče bi glede na dikcijo zapisa „odpis in zmanjšanje dolga“ lahko sklepalo, da gre za pravno zadevo, ki je morda v povezavi s postopki, ki jih ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, vendar bi takšno sklepanje nasprotovalo postopkovnim pravilom, določenim v ZBPP in ZUP.

16. Sodišče toženi stranki pojasnjuje, da obveznosti navedbe podatkov o zadevi prosilec ne more biti razbremenjen z navedbo želene vrste BPP - pravnega svetovanja in zastopanje v postopku. Peti odstavek 24. člena ZBPP res določa, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov istega člena BPP za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, vendar preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi predpostavlja obstoj pravnega vprašanja. Tega mora, čeprav laično, opredeliti prosilec v prošnji za dodelitev BPP.

17. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni postopala skladno s pravili ZUP in ZBPP, zato je bila njena odločitev najmanj preuranjena. Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek, v katerem bo morala upoštevati tudi določilo 1. člena ZBPP, ki opredeljuje namen BPP in tudi določbo 7. člena istega zakona, ki določa, za katere vrste postopkov se lahko dodeli BPP.