Jedro

V primeru uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem, ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika dolžnika.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik, ki je v pritožbi navedel, da je dolžnik družba z neomejeno odgovornostjo, kar pomeni, da družbenika dolžnika, ki je bil izbrisan iz sodnega registra, P.P. in P.B. polno odgovarjata za obveznosti te družbe. Osebna odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo je utemeljena v določilu 100. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), po kateri za obveznosti družbe subsidiarno odgovarjajo vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. V konkretnem primeru gre torej pri dolžniku za družbo z neomejeno odgovornostjo in ne za družbo z omejeno odgovornostjo, kar izhaja iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz tega razloga upnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (ZPUOOD), ki je začel veljati 17.11.2011 (Ur. list RS, št. 87/11), je v 18. členu, ki je ostal v veljavi tudi po odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-307/11 z dne 12.4.2012 (Ur. list RS, št. 36/12) predpisal, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). To pa pomeni, da je z uveljavitvijo te zakonske določbe prenehala veljati pravna podlaga, po kateri so aktivni družbeniki pravne osebe (bodisi kapitalske družbe, npr. d.o.o. ali osebne družbe, npr. d.n.o.) ob prenehanju te pravne osebe po izvedenem postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije (7. poglavje ZFPPIPP) upnikom solidarno odgovorni za izpolnitev obveznosti pravne osebe. Glede na to, da je dolžnik 3.10.2013 prenehal obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po 441. členu ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da se obstoječa izvršba v konkretnem primeru ne more nadaljevati ob uporabi določila 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). S takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti soglaša, saj je pravna podlaga (šesti do deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP) za nadaljevanje izvršbe z družbeniki izbrisane pravne osebe z uveljavitvijo 18. člena ZPUOOD prenehala obstajati, pri čemer to ne velja zgolj za izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo, ampak tudi za izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo.

Povsem nekaj drugega pa je uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem. Vendar pa v primeru uporabe te pravne podlage ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče (potem ko je ugotovilo, da niso podane tudi kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti) pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).