Jedro

Upoštevaje navedeno ter 3. točko istega člena, v skladu s katero zavarovalnica izplača poleg dodatne zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti tudi 80% do tedaj vplačanih bruto premij, v kolikor smrt nastopi zaradi nezgode med čakalnim rokom, je zaključiti, da je dolžna toženka v primeru nezgodne smrti zavarovanca v vsakem primeru izplačati dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, izplačilo zavarovalne vsote za naravno smrt pa je odvisno od trenutka smrti glede na čakalni rok.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se v prvi alineji 1. točke naveden znesek 1.050,00 EUR nadomesti z zneskom 2,500,00 EUR in v prvi alineji 2. točke naveden znesek 6.650,00 nadomesti z zneskom 8.100,00 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 355,33 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da v roku 15 dni plača prvi tožeči stranki (v nadaljevanju prvi tožnici) 1.050,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila in 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2017 dalje do plačila, drugi tožeči stranki (v nadaljevanju drugi tožnici) pa 6.650,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2017 dalje do plačila in 20.00,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa pridržalo za posebni sklep (III. točka izreka).

2. Tožnici s pravočasno pritožbo izpodbijata navedeno sodbo v zavrnilnem delu zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navajata, da je bilo zavarovanje po polici št. 181-8931548 sklenjeno dne 1. 3. 2012, zavarovanec pa je umrl dne 18. 3. 2017, torej po preteku čakalnega roka določenega v 2. točki 1. člena Splošnih pogojev za vseživljenjsko zavarovanje, vezano na enote vzajemnih skladov ŽZ-MN-01/11 (v nadaljevanju Splošni pogoji), zato je toženka dolžna po navedeni polici tožnicama izplačati zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti, ne glede na izplačilo zavarovalne vsote za primer naravne smrti in neodvisno od nje. V tej zvezi se sklicujeta na določbo 2. točke 20. člena Splošnih pogojev, ki je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe ni upoštevalo, pa bi jo moralo. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe v smislu ugoditve tožbenemu zahtevku tudi glede nadaljnjih 1.450,00 EUR za vsako tožnico s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter s stroškovno posledico. Priglašata pritožbene stroške.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnici v predmetni zadevi od toženke zahtevata plačilo zavarovalnine zaradi nezgodne smrti njunega očeta oziroma moža, med drugim tudi po zavarovalni polici št. 181-8931548, ki jo je pokojni zavarovanec dne 2. 3. 2012 sklenil s pravno prednico toženke.

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bila zavarovalna pogodba po navedeni polici sklenjena za obdobje od 1. 3. 2012 do 1. 3. 2022, z zavarovalno vsoto za nezgodno smrt zavarovanca v višini 5.000,00 EUR, in da je bila tožnicama kot upravičenkama po tej polici dne 29. 9. 2017 plačana zavarovalnina za naravno smrt v višini 2.000,00 EUR.

7. Iz zgoraj navedene zavarovalne police, Splošnih pogojev ter Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-01/15, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe ter posledično del materialnopravne podlage v predmetni pravdni zadevi, izhaja, da je osnovnemu vseživljenjskemu zavarovanju priključeno dodatno nezgodno zavarovanje z dogovorjenimi riziki za zavarovanca (1. točka 20. člena Splošnih pogojev), pri čemer sta bili za osnovno zavarovanje dogovorjeni zavarovalna vsota za smrt v višini 2.000,00 EUR in zavarovalna vsota za nezgodno smrt v višini 5.000,00 EUR. Iz 18. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da sta tožnici po zgoraj navedeni polici upravičeni do zavarovalnine za nezgodno smrt zavarovanca v višini 5.000,00 EUR, ne pa tudi do (že prejete) zavarovalnine za naravno smrt v višini 2.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč od zneska 5.000,00 EUR odštelo revaloriziran znesek že plačane zavarovalnine ter toženki naložilo, da plača razliko, torej vsaki od tožnic še 1.050,00 EUR, kar pritožba graja kot materialnopravno zmotno. V pritožbenem postopku je torej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali sta tožnici po navedeni zavarovalni polici upravičeni tako do zavarovalne vsote za naravno smrt kot do zavarovalne vsote za nezgodno smrt ali se ti zavarovalni vsoti med seboj izključujeta.

8. S pogodbo o življenjskem zavarovanju se je toženka obvezala, da bo upravičencu izplačala zavarovalno vsoto za smrt oziroma vrednost premoženja oziroma 80 % vplačanih bruto premij1 in zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti, ki bi se pripetila kadarkoli v času trajanja zavarovanja, razen v primerih, določenih v 6. členu2 in 4. točki 21. člena3 teh pogojev ter glede na določila 20. člena teh pogojev (1. - 3. alineja 1. točke 5. člena Splošnih pogojev). Pritožba se opira na 2. točko 20. člena Splošnih pogojev, v skladu s katero se v primeru smrti zaradi nezgode poleg izplačila zavarovalne vsote za primer smrti oziroma vrednosti premoženja, izplača tudi dodatna zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti, če je nezgodna smrt nastopila po preteku čakalnega roka, določenega v 2. točki 1. člena teh pogojev.4 Upoštevaje navedeno ter 3. točko istega člena, v skladu s katero zavarovalnica izplača poleg dodatne zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti tudi 80% do tedaj vplačanih bruto premij, v kolikor smrt nastopi zaradi nezgode med čakalnim rokom, je zaključiti, da je dolžna toženka v primeru nezgodne smrti zavarovanca v vsakem primeru izplačati dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, izplačilo zavarovalne vsote za naravno smrt pa je odvisno od trenutka smrti glede na čakalni rok. Navedeni zavarovalni vsoti se torej v predmetni zadevi ne izključujeta, zato je dolžna toženka poleg zavarovalne vsote za naravno smrt v višini 2.000,00 EUR (ki je bila tožnicama nesporno plačana in tudi ni bila predmet obravnavanega spora) tožnicama izplačati tudi zavarovalno vsoto za nezgodno smrt (vsaki 2.500,00 EUR) z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v zvezi s katerimi se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Napačna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je narekovala spremembo izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče je glede na pojasnjeno pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženki naložilo, da tožnicama poleg dosojenih 1.050,00 EUR plača še razliko do celotne višine zavarovalne vsote za nezgodno smrt, torej vsaki še 1.450,00 EUR (5. alineja 358. člena ZPP).

10. Tožnici sta uspeli s pritožbo, zato jima je dolžna toženka povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V skladu s 155. členom ZPP, Zakonom o sodnih taksah ter Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) gre tožnicama (namesto priglašenih 375 točk) 275 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 OT v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena OT), 5,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj tako 280,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere (0,60 EUR) znaša 168,30 EUR, skupaj z 22% DDV v višini 37,03 in sodno takso v višini 150,00EUR pa 355,33 EUR.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP tožnici naložilo plačilo pritožbenih stroškov v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006).

1 Odvisno od vrednosti premoženja takoj po zavarovančevi smrti in okoliščine, ali je zavarovanec umrl med ali po preteku čakalnega roka. 2 Določa omejitev in izključitev jamstva toženke. 3 Določa, kateri dogodek se šteje za nezgodo in okoliščine, zaradi katerih toženka ne izplača dodatne zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti. 4 Čakalni rok je časovno omejeno obdobje 2 let, ko velja omejeno zavarovalno kritje vračila 80% vplačanih premij v primeru naravne smrti zavarovanca. Čakalni rok ne velja za dodatno nezgodno zavarovanje in za rizik nezgodne smrti. Čakalni rok se šteje od začetka zavarovanja, ki je naveden na polici.