Jedro

Z zavarovanjem je mogoče poseči le na premoženje dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnik predlagal, da se udeležencu T. d.o.o., katerega edini družbenik in direktor je dolžnik, prepoveduje odtujitev in obremenitev dveh nepremičnin.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu upnika za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pravno naziranje sodišča v izpodbijanem sklepu ocenjuje kot napačno in preozko in uveljavlja, da se dolžnik plačevanju izmika. To se kaže tudi v odtujevanju premoženja. Praktično edino premoženje, ki ga ima, je poslovni delež v navedeni družbi, na katerega je upnik že predlagal razširitev izvršbe. Poslovanje in premoženje družbe T. d.o.o. torej neposredno preko dolžnikovega poslovnega deleža vplivata na vrednost njegovega premoženja. Verjetno je, da bo tudi tokrat na način, da bo družba z aktivnim ravnanjem dolžnika, kot direktorja in edinega družbenika družbe, svoje premoženje obremenila do te mere, da se bo tudi vrednost deleža dolžnika v družbi, ob morebitni sodni prodaji, zmanjšala do te mere, da upnikovo poplačilo ne bo več mogoče. Družbe T. d.o.o. (sicer formalno samostojne) torej ni mogoče šteti za dejansko samostojno, saj jo dolžnik uporablja kot podaljšek lastnega delovanja in premoženja. Sklicuje se na prvi odstavek 271. člena ZIZ, ki izrecno določa, da sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V 271. členu ZIZ, ki opredeljuje vrste začasnih odredb, je sicer res predpisano, da se sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, vendar navedene določbe ni mogoče širiti na način, kot ga predlaga pritožnik. Tako kot z izvršbo je mogoče tudi z zavarovanjem poseči le na premoženje dolžnika (prim. tudi sklepa VSL I Cpg 952/2011 in VSK I Cpg 292/2006). V ta okvir sodi v zvezi z družbo T. d.o.o., dolžnikov 100% poslovni delež, medtem ko je po pravilih prava družb družba samostojni subjekt s svojim premoženjem, s katerim odgovarja le za svoje obveznosti, ne pa avtomatično tudi za obveznosti družbenikov. Morebitnih zlorab s strani družbenika, kot uveljavlja pritožnik, ni mogoče preprečevati v postopku izvršbe oziroma zavarovanja preko možnosti, ki jih daje ZIZ.

5. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).