Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da obsojenčevega predloga ni zavrglo kot prepoznega, nedovoljenega ali očitno neutemeljenega, odrediti, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog. Na slednje navsezadnje napotuje tudi določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, ki daje vsebinske kriterije za presojo primernosti dela v splošno korist in pri tem primeroma našteva okoliščine, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju. Sodišče prve stopnje bi pred vsebinsko odločitvijo moralo pridobiti tudi druge podatke s strani pristojne probacijske enote, CSD in ZKPK, v katerem obsojeni trenutno prestaja zaporno kazen po drugi sodbi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o vedenju obsojenca v času odločanja (kar izrecno izpostavlja obsojeni v pritožbi), o njegovi sposobnosti za opravljanje primernega dela (ki jo zatrjuje obsojeni v predlogu) ter o njegovih osebnih in družinskih razmerah med predvidenim izvrševanjem kazni (na katere se prav tako sklicuje obsojenec v predlogu).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju kot neutemeljen zavrnilo predlog obsojenca za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist.

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojenec brez navedbe pritožbenega razloga s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje."

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo ni prosilo centra za socialno delo (CSD) za mnenje ter je s tem kršilo ZKP in Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Sodišče prav tako ni pridobilo mnenja pristojne PP na območju katere prebiva, prav tako za mnenje ni zaprosilo pristojnega Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZKPK), kjer pritožnik prestaja prostostno kazen, ki bi pokazalo, da je pritožnik spremenil način življenja, da že več let obročno plačuje oškodovanemu podjetju in da je prostostna kazen dosegla svoj namen. Pritožnik še navaja, da je brez vodstvenih funkcij, ni lastnik podjetja ali solastnik, kot je bil v času storitve kaznivega dejanja in je zato brez možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Okoliščine so zato povsem drugačne kot ob storitvi kaznivega dejanja, od katerega je minilo že 11 let. V nadaljevanju pritožnik opozarja na namen instituta nadomestne izvršitve kazni ter v zvezi s tem citira relevantno sodno prakso. Meni, da je sodišče neutemeljeno in arbitrarno sledilo odgovoru tožilstva in ni moglo objektivno oceniti ali je predlog (ne)utemeljen, ker ni pridobilo prej navedenih podatkov, ki so potrebni za odločanje o alternativnem prestajanju zaporne kazni na način opravljanja dela v splošno korist.

5.Na podlagi določbe četrtega odstavka 129.a člena ZKP sodnik zavrže predlog, če je prepozen, nedovoljen ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni, sicer pa odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, po potrebi pa sme razpisati narok. Na podlagi določbe devetega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.

6.Glede na zgornje zakonske določbe, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da obsojenčevega predloga ni zavrglo kot prepoznega, nedovoljenega ali očitno neutemeljenega, odrediti, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog. Na slednje navsezadnje napotuje tudi določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, ki daje vsebinske kriterije za presojo primernosti dela v splošno korist in pri tem primeroma našteva okoliščine, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju, pri čemer druge morebitne okoliščine, ki jih sodišče sme upoštevati, niso izključene. V sodni praksi se je sicer že izoblikovalo stališče, da je prekrivanje okoliščin, ki so določene za posamezni nadomestni način izvršitve kazni zapora (četrti, peti in deveti odstavek 86. člena KZ-1), z nekaterimi okoliščinami, ki jih mora sodišče upoštevati pri odmeri kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1), neizogibno. Sodišče prve stopnje je zato v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa pri presoji predloga utemeljeno upoštevalo težo obsojenčevih kaznivih dejanj in obsojenčevo obširno predkaznovanost oz. dejstvo, da so mu bile v preteklosti izrečene že pogojne obsodbe in zaporne kazni, ki ga niso odvrnile od izvršitve obravnavanih kaznivih dejanj, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje pred vsebinsko odločitvijo pridobiti tudi druge podatke s strani pristojne probacijske enote, CSD in ZKPK, v katerem obsojeni trenutno prestaja zaporno kazen po drugi sodbi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o vedenju obsojenca v času odločanja (kar izrecno izpostavlja obsojeni v pritožbi), o njegovi sposobnosti za opravljanje primernega dela (ki jo zatrjuje obsojeni v predlogu) ter o njegovih osebnih in družinskih razmerah med predvidenim izvrševanjem kazni (na katere se prav tako sklicuje obsojenec v predlogu).

7.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pred novim odločanjem bo sodišče prve stopnje moralo pribaviti vse zgoraj izpostavljene podatke od pristojnih organov, skladno z načelom kontradiktornosti bo nato moralo obsojencu poročila pristojnih organov poslati v morebitno izjasnitev in šele nato odločiti o njegovem predlogu za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist.

-------------------------------

1Poudarja vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca med predvidenim izvrševanjem kazni.

2Glej Plesničar M., Ambrož M. et. al., Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV založba, Lexpera, Ljubljana 2021, str. 1036 in nasl.

3Prim. npr. sodbi vrhovnega sodišča RS I Ips 130/2009 z dne 21. 5. 2009 in I Ips 148/2010 z dne 21. 4. 2011 ter sklep VSL I Kp 11063/2016 z dne 4. 10. 2022.

4Ker obsojenčevega predloga ni zavrglo.

5Na podlagi 19. člena Zakona o probaciji probacijska enota na zahtevo sodišča pripravi poročilo o oceni dejavnikov tveganja za osebo, ki je v pomoč pri odločanju o nadomestitvi kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali kot način izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali z izvrševanjem hišnega zapora.