Jedro

Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.

Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).

Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh od prejema tega sklepa plačati 112,12 EUR izvršilnih stroškov tako, da znesek nakaže na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0421 877, koda namena GOVT, sklicna št. SI00300150003614, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da mu je sodišče naložilo stroške po računu izvršitelja 645/14 z dne 17. 6. 2014. Za te stroške dolžnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni vedel, izvršitelj ga o njih ni obvestil, poleg tega pa so bili tudi popolnoma nepotrebni, saj so nastali potem, ko se je izvršitelj že prepričal, da dolžnik na tem naslovu ne prebiva. Sklep si je zato sam s seboj v nasprotju. Izvršitelj je že 4. 6. 2014 opravil poizkus rubeža, ki je bil neizvedljiv, saj na naslovu ni bilo nikogar. Bivša partnerica dolžnika je izvršitelju pojasnila, da je dolžnik na prestajanju daljše zaporne kazni in na naslovu ne biva. Izvršitelj se je kljub temu 12. 6. 2014 spet zglasil na naslovu in celo vstopil v stanovanje, opravil pa je tudi poizvedbo o naslovu dolžnika (ki bi jo lahko opravil že prej in ne bi nastali nepotrebni stroški) in ugotovil, da ima dolžnik prijavljeno bivališče v Bosni in Hercegovini. Posledice malomarnega dela izvršitelja nosi zdaj dolžnik, saj stroškov, ki jih je prijavil, ne bi bilo, če bi izvršitelj poizvedbe opravil preden se je odpravil na naslov. Izvršitelj po 4. 6. 2014 ne bi smel opravljati nobenih dejavnosti, saj je bil obveščen, da dolžnik na naslovu ne prebiva, zato so stroški nepotrebni. Bogatenje izvršiteljev na račun dolžnikov je stvar moralnih vrednot in predpisov. Navaja, da bi ga izvršitelj moral obveščati o svojem delu. Meni, da bi upnik moral sodišče in izvršitelja obveščati o morebitnih dogovorih o obročnem plačilu, ki dolžniku sploh ni bilo omogočeno, zdi se, da upnik namesto k poplačilu stremi k temu, da dolžnika čimbolj stroškovno obremeni. Sodišče v konkretnem primeru izvršitelju ne bi smelo dovoliti izvrševanja in priglašanja stroškov, dokler je dolžnik na prestajanju zaporne kazni in ne živi na naslovu, ki ga je obiskal izvršitelj, kljub pojasnilu bivše partnerke pa so nastali nepotrebni stroški ponovnega prihoda na naslov. Upniku se po petem odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) priznajo le stroški, ki jih ima v postopku izvršbe. Naknadni stroški, ki jih je izvršitelj priglasil po 4. 6. 2014, niso nastali v postopku izvrševanja, temveč po tem, ko postopek o nadaljnjem izvrševanju sploh ni bil določen z novim sklepom. Stroški po 4. 6. 2014 torej niso utemeljeni. Predlaga zavrnitev stroškovnega zahtevka in oprostitev plačila stroškov postopka zaradi slabega premoženjskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 8. 5. 2014 po uradni dolžnosti izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Kopru z dne 5. 6. 2013 zaradi izterjave denarne kazni v znesku 1.050,00 EUR in izvršilnih stroškov. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 29. 5. 2014 (red. št. 4 v spisu). Izvršitelj je 20. 5. 2014 za dne 4. 6. 2014 ob 8.30 razpisal rubež na naslovu dolžnika A. 1, K. (ki ga je kot naslov dolžnika navedlo Okrožno sodišče v Kopru, ki je izdalo izvršilni naslov). Po opravljenem izvršilnem dejanju je izvršitelj 17. 6. 2014 izdal Poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov ter račun št. 645/14 v znesku 112,12 EUR. Ker gre za postopek izvršbe po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje navedene stroške izvršitelju izplačalo iz proračuna (odredba na red. št. 14 v spisu), z izpodbijanim sklepom pa je povrnitev teh stroškov naložilo dolžniku.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev je sodišče naložilo dolžniku, predstavlja določba 38. člena ZIZ. V skladu z določbo petega odstavka tega člena mora namreč dolžnik na upnikovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 293. člen ZIZ so stroški izvršilnega postopka tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja. Delo izvršitelja in njegove stroške v zvezi z delom urejajo ZIZ, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja in Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

6. Iz podatkov spisa (poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih na red. št. 8 v spisu) je razvidno, da je izvršitelj 4. 6. 2014 na naslovu A. 1, K., pustil obvestilo o poskusu rubeža s pozivom k prostovoljnemu plačilu terjatve, na katerega se je javila dolžnikova bivša partnerka, ki je pojasnila, da dolžnik na tem naslovu ne živi oziroma da je na prestajanju zaporne kazni. Izvršitelj je 12. 6. 2014 ponovno prišel na naslov in ugotovil, da so v stanovanju le premičnine starejše izdelave brez tržne vrednosti. Opravil je tudi poizvedbo o naslovu dolžnika in pridobil podatek, da ima dolžnik stalno prebivališče prijavljeno v Republiki Bosni in Hercegovini. Kljub nadaljnjemu opravljanju izvršilnih dejanj tudi po 4. 6. 2014 izvršitelj v obračunu plačila za delo in stroškov z dne 17. 6. 2014 (red. št. 8 v spisu) stroškov ponovne zglasitve na naslovu dne 12. 6. 2014 in oprave dodatnih poizvedb o dolžnikovem prebivališču ni priglasil, saj je priglasil le stroške za izvršilno dejanje, opravljeno 4. 6. 2014. Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepu torej le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene. Enako velja za navedbe, da bi izvršitelj za nova izvršilna dejanja po 4. 6. 2014 moral pridobiti nov sklep, s katerim bi mu sodišče odredilo njihovo opravo. Dolžnik tudi ne more uspeti z navedbami, da sodišče v konkretnem primeru izvršitelju ne bi smelo dovoliti izvrševanja in priglašanja stroškov, dokler je dolžnik na prestajanju zaporne kazni in ne živi na naslovu, ki ga je obiskal izvršitelj. Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je izvršitelj izvršilno dejanje, v zvezi s katerim so nastali izpodbijani stroški, opravil na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi (red. št. 4 v spisu), v katerem je kot dolžnikov naslov naveden naslov A. 1, K., zgolj dejstvo, da dolžnik tam ne živi zaradi prestajanja zaporne kazni, pa še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).

7. V zvezi s pritožbenim očitkom, da izvršitelj dolžnika ni obvestil o nastalih stroških in opravljenih dejanjih, temveč je za to izvedel šele ob prejemu izpodbijanega sklepa, višje sodišče pojasnjuje, da ZIZ v prvem odstavku 38.c člena določa, da se obračun plačila za delo in stroškov vroči upniku po opravi neposrednih dejanj izvršbe, Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja pa izvršitelju nalaga, da mora pisno poročilo o načinu in pomembnih dogajanjih v času oprave teh dejanj, ki mu mora biti priložen tudi obračun plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja, pristojnemu organu ter upniku posredovati najkasneje v osmih dneh po opravi izvršilnih dejanj (60. in 61. člen pravilnika). Navedena določila torej izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja, zato smiselno zatrjevane kršitve določb postopka niso podane. Sklep tudi ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je notranje skladen in ne vsebuje nasprotij med izrekom in obrazložitvijo ali nasprotij v samem izreku, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.

8. Na dolžnost dolžnikove povrnitve stroškov tudi ne morejo vplivati pavšalne pritožbene navedbe, da bi moral upnik sodišče in izvršitelja obveščati o morebitnih dogovorih o obročnem plačilu dolga, saj poleg tega, da gre v konkretnem primeru za izvršbo po uradni dolžnosti, v kateri upnika v klasičnem pomenu besede sploh ni, dolžnik tudi ne trdi, da bi do kakšnega dogovora sploh prišlo (govori le o morebitnih dogovorih). Oprostitve stroškov postopka, kot jo s pritožbo zahteva dolžnik, v izvršilnem postopku ni mogoče doseči, temu je namenjen poseben postopek, ki ga ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V izvršilnem postopku stranka lahko doseže le oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1), vendar dolžnik takega predloga ni vložil. Na dolžnost plačila izvršilnih stroškov tudi ne morejo vplivati navedbe o slabem premoženjskem stanju, višje sodišče pa v zvezi s tem pojasnjuje, da je dolžnikova eksistenca v izvršilnem postopku varovana z ustreznimi določbami ZIZ (npr. 79. člen o predmetih, ki so izvzeti iz izvršbe, 101. člen o prejemkih, ki so izvzeti iz izvršbe, 102. člen o omejitvah izvršbe ipd.).

9. Dolžnik s pritožbo obrazloženo izpodbija le stroške v zvezi z izvršilnimi dejanji, opravljenimi po 4. 6. 2014, ki sploh niso predmet odločanja v izpodbijanem sklepu, saj niso bili priglašeni, v zvezi s samo višino stroškov oprave izvršilnega dejanja dne 4. 6. 2014 pa razen že zgoraj zavrnjenih navedb ne podaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Višje sodišče je zato napravilo uradni preizkus in ugotovilo, da so stroški po višini pravilno priglašeni v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

10. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).