Jedro

Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 8. 10. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 17. 2. 2009. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da se tam navedene nepremičnine vrnejo v last in posest članom P., kot zavezanca pa je, razen parc. št. 15 k. o. ..., v celoti določil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad). Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa in hkrati odločila, da se 2. točka izreka spremeni tako, da je zavezanec za vrnitev do 16/18-tin parcele št. 15 k. o.... Sklad, do 1/18-tine pa tožnica.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so obravnavana kmetijska zemljišča, na katerih je revidentka še vedno vpisana kot imetnica pravice uporabe, na podlagi določb prvega odstavka 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ) in drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) prešla v last Republike Slovenije. Kot neutemeljene zavrača ugovore, da ne gre za kmetijska zemljišča, saj gre za zemljišča, ki po podatkih v upravnih spisih ležijo zunaj poselitvenega območja.

3. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja kršitve pravil postopka, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Pravila postopka so bila kršena, ker ji ni bil priznan položaj stranke v postopku. Sklicuje se na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (v nadaljevanju ZŽNPO). Navaja, da so na zemljiščih parc. št. 222, 333 in 444, vse k. o. A., locirani stebri žičniških naprav ter da po teh zemljiščih potekajo trase žičniških naprav. Trdi, da so žičniški stebri objekt. Zemljišča, na katerih se nahajajo ti stebri, in vplivno območje žičnice so zato stavbna zemljišča, ki niso prešla v last Republike Slovenije po določbah ZSKZ in ZZad. Uveljavlja tudi, da po določbi drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) teh zemljišč ni možno vrniti v naravi. Zatrjuje neenotno prakso upravnih organov o tem vprašanju in navaja, da zemljišča, na katerih se nahajajo žičnice v B. in na C. ter njihovo vplivno območje, niso bila obravnavana kot kmetijska zemljišča. Priglaša stroške postopka. Hkrati z revizijo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1, v kateri navaja, da bi ji v primeru razpolaganja z zemljišči nastale zelo hude posledice, saj na njih ne bi več mogla pridobivati dohodka. V primeru izdaje začasne odredbe bi do odločitve o reviziji le še relativno kratek čas obstajalo stanje, ki sicer traja že vrsto let, zato bi bile pravice nasprotnih strank minimalno prizadete, vsekakor manj kot revidentkine pravice.

4. Prizadeta stranka Č. v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavani zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer glede pravnega vprašanja, ali so zemljišča, na katerih stojijo žičniški stebri, stavbna zemljišča, za katere ne veljajo določbe drugega odstavka 74. člena ZZad in prvega odstavka 14. člena ZSKZ o prehodu teh zemljišč v last Republike Slovenije. Ker je podana dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s preizkusom izpolnjevanja ostalih zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, kdo je zavezanec za vrnitev v naravi tistih nepremičnin, zajetih v izpodbijani upravni odločbi, po katerih poteka trasa žičnice in na katerih stojijo stebri žičniških naprav (parc. št. 222 in 333, obe k. o. A.), in njihova vrnitev v naravi. Ni sporno, da so na navedenih parcelah postavljeni stebri žičniških naprav, ki niso v lasti upravičencev in s katerimi upravlja D., d. d. Sporno pa je, ali gre za kmetijska zemljišča, ki so na podlagi drugega odstavka 74. ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ z začetkom veljavnosti navedenih zakonov prešla v last Republike Slovenije in v upravljanje Sklada.

9. Po določbi drugega odstavka 74. člena ZZad ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad.

10. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZSKZ kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) oziroma po ZZad, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na Sklad oziroma na občino.

11. Po določbi 219. člena ZGO-1 se ne glede na določbe prejšnjega člena v nedokončanih postopkih denacionalizacije oziroma postopkih vračanja podržavljenega premoženja glede določanja zazidanega stavbnega zemljišča uporabljajo določbe 2. člena ZSZ. Ta v prvem odstavku določa, da je nezazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov. V drugem odstavku pa, da je zazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju iz prejšnjega odstavka, na kateri je zgrajen objekt. Zazidano stavbno zemljišče je torej zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt. 12. V tej zadevi se izpodbijana sodba sklicuje na potrdilo Občine C. o namenski rabi zemljišča z dne 24. 9. 2008, po katerem so obravnavana zemljišča na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ, ležala zunaj poselitvenega območja, in po katerem gre za kmetijska zemljišča, z oznako območje K2. Navedeno pomeni, da so ta zemljišča po navedenih določbah Zzad oziroma ZSKZ z začetkom veljavnosti teh zakonov prešla v last Republike Slovenije in upravljanje Sklada, ki je zato zavezanec za vrnitev teh nepremičnin. Revidentka, ki je bila kot zemljiškoknjižna lastnica teh zemljišč sicer udeležena v obravnavanem upravnem postopku kot stranka z interesom, glede na navedeno nima položaja zavezanke.

13. Ker so ta zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije, se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.

14. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne vplivajo revizijske navedbe o tem, da so na obravnavanih zemljiščih postavljeni stebri žičniških naprav in da po njih poteka trasa žičnice. Na zemljišču postavljeni žičniški stebri oziroma žičniška trasa ne terjajo lastniške povezave z zemljiščem. To izhaja tudi iz sedanje ureditve v 35. členu ZŽNPO, ki kot enega od načinov ureditve stvarnopravnega položaja lastnika žičniških naprav dopušča tudi omejitev lastninske pravice v obliki ustanovitve služnosti. Taka raba obravnavanih zemljišč pa je v tej zadevi dogovorjena s Sporazumom z dne 26. 7. 2005, ki so ga med denacionalizacijskim postopkom sklenili upravičenci in lastnik (upravljavec) žičniških naprav D. 15. Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vplivajo revizijske navedbe o neenotni praksi upravnih organov. Revizijski preizkus namreč ne zajema presoje zakonitosti odločitev upravnih organov v morebitnih drugih upravnih postopkih.

16. Neutemeljeni so tudi revizijski očitki, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi bili nekateri revidentkini ugovori neupoštevni in zakaj naj bi bil postopek na prvi stopnji pravilen, čeprav je uveljavljala, da ji v postopku ni bila dana možnost sodelovanja, s čimer uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Revidentka namreč ni natančno opredelila, na katere njene ugovore sodišče prve stopnje po njenem mnenju ni odgovorilo. Če s tem misli na svoj položaj v upravnem postopku, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je odgovor na to vprašanje izhaja že iz stališča sodišče prve stopnje o pravni naravi obravnavanih zemljišč, iz katerega izhaja, da revidentka ni zavezanka za vrnitev teh zemljišč. Enako velja za očitek o pomanjkanju razlogov o pravilnosti upravnega postopka. Revidentka je v tožbi sicer navedla, da je bila v upravnem postopku vabljena na obravnave in seznanjena z odločitvami, iz česar izhaja, da ji je bil v upravnem postopku priznan položaj prizadete stranke.

17. Glede dela zemljišča parc. št. 444 k. o. A., za katerega revidentka zatrjuje, da je bilo na njegovo škodo odmerjeno preveliko funkcionalno zemljišče gostinskemu objektu E., je že sodišče prve stopnje opozorilo, da gre za del zemljišča, o katerem ni odločeno z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo. Zato Vrhovno sodišče revizijskih ugovorov v delu, ki se nanašajo na ta del zemljišča, ni obravnavalo.

18. Glede na navedeno niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

19. Ker je po določbi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, o kateri je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom in je ta odločitev pravnomočna, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

20. Ker revidentka z revizijo ni uspela, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.