Jedro

Obseg zapuščine mora biti v sklepu o dedovanju točno določen in jasno opredeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino 1/3 solastnega deleža nepremičnine, vpisane pri vl. št. 4008 k.o. X, s parc. 2905, stanje sredstev na računih pri SKB banki št. 12-109-0200085, HV št. 13-109-0176-55, HV 13 109 01849-93; 140 delnic G.; stanje sredstev na hranilni vlogi št. 14001057143 pri Slovenski zadružni kmetijski banki d.d., Ljubljana; 1/3 obveznic Slovenskega odškodninskega sklada na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljane, Izpostava Ljubljana - Moste Polje, Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 321-0058/92-09-IR, z dne 9.3.1999; da vsa zapuščina v napovedani vrednosti znaša 50.000,00 EUR; da odbitki niso zaznamovani. Odmerilo je sodno takso v znesku 1.000,00 EUR, ki sta jo dolžna plačati oba zakonita dediča vsak do 1/2, in sicer sta zakonita dediča zapustničin sin J.D. in zapustničina hčerka M.M., ki sta se priglasila k dedovanju in zapuščino sprejela, zato dedujeta vsak do 1/2 zapuščine.

Laično pritožbo, v kateri ne navaja z zakonom predvidenih pritožbenih razlogov, je vložila M.M.. Navaja, da je dedič J.D. očitno imel pooblastilo za poslovanje z računi pokojne pri SKB banki, saj so se transakcije dogajale še, ko je bila mati pred smrtjo v bolnici in je tam tudi umrla. Sredstva, ki jih je dvignil, so torej darilo njemu. Opozarja, da je mati prodala svoje trosobno stanovanje po nerealno nizki ceni Š. in devet mesecev pred smrtjo še odpisala del kupnine, zato so Š. vsekakor del te zapuščinske zadeve. Mati je imela na osnovi certifikata tudi delnice Krke, ki jih v izpisu KDD z dne 7.3.2000 ni, zaradi česar je sodišče že prosila, naj pridobi izpis vseh transakcij (eventuelno darilo) oziroma izpis stanja na dan smrti matere, saj lahko tako zahtevo poda le sodišče. J.D. je podal odgovor na pritožbo. Pojasni, da je imel pooblastilo za dvig sredstev z materinega računa, dvigi pa so razvidni iz kopije knjižice. Ostale pritožbene navedbe pa zavrača in meni, da so le v funkciji zavlačevanja.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, ki smiselno izhajajo iz pritožbe, pri čemer pa je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilnost uporabe materialnega prava in morebitno kršitev določb postopka, taksativno naštetih v 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP: ta se v zapuščinskih postopkih uporablja glede na določbo 163. člena Zakona o dedovanju - ZD).

V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Na podlagi podatkov iz smrtovnice in dednih izjav je prvo sodišče pravilno ugotovilo, kdo so zapustničini dediči, česar tudi pritožba ne izpodbija.

Smiselno pa pritožba graja ugotovitev sodišča o obsegu in dedovanju denarnih sredstev in vrednostnih papirjev. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da izpodbijanega sklepa v tem delu zaradi neobrazloženosti ni moč preizkusiti. Obseg zapuščine je eno od temeljnjih vprašanj, ki se obravnavajo v zapuščinskem postopku, če je potrebno tudi v pravdnem postopku. Navedena vprašanja sodišče obravnava na naroku (1. odst. 107. člena ZD). Če je med dediči spor o tem, kaj spada v zapuščino, sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo ali upravni postopek (1. točka 212. člena ZD). Podatki o obsegu zapuščine so tudi sestavni del sklepa o dedovanju (2. odst. 214. člena ZD). Vse navedeno kaže, da mora biti obseg zapuščine točno določen in jasno opredeljen v sklepu o dedovanju, katerega sodišča izda na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kot dokaze, ki jih je priskrbelo samo (167. člen ZD). Pritožnica je že tekom postopka na prvi stopnji opozarjala, da naj bi pokojna imela tudi delnice Krke. Sodišče prve stopnje pa v zvezi s tem ni naredilo dodatnih poizvedb, niti v obrazložitvi sklepa ni navedlo ničesar v zvezi s temi trditvami. Tudi točnega obsega zapuščine - denarnih sredstev - ni ugotovilo in tudi o obsegu zapuščine izpodbijani sklep ne vsebuje nobenega razloga. Prav tako ne o ostalih ugovorih in navedbah, ki jih je pritožnica podajala tekom postopka na prvi stopnji. V pisni izdelavi sodne odločbe pa morajo biti navedeni vsi razlogi za sprejem določene odločitve in odgovrjeno mora biti na vse za odločitev relevantne trditve strank postopka. Razlogi morajo biti takšni, da prepričljivo utemeljujejo odločitev. V obrazložitvi vsake sodne odločbe morajo biti obrazložene ugotovitve o pravnorelevantnih dejstvih, pa tudi točno kateri predpis in zakaj ga je sodišče uporabilo (prim. 4. odst. 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ničesar od tega pa izpodbijani sklep ne vsebuje, zato ga ni mogoče preizkusiti. Podana je uradoma upoštevna kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje naj opravi predlagane poizvedbe v zvezi z delnicami, ki naj bi jih imela pokojna, natančno ugotovi obseg zapuščine in ga tudi jasno opredeli v sklepu o dedovanju, katerega naj tudi ustrezno obrazloži.