Jedro

Pritožba zmotno meni, da se je tudi tožeča stranka, ki ni upnik stečajnega dolžnika, zato ker bi njene terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka, dolžna seznanjati s potekom stečajnega postopka preko objav po spletu skladno s 122. členom ZFPPIPP, saj že sama vsebina določbe jasno nakazuje, da se na ta način seznanjajo upniki stečajnega dolžnika, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Tožena stranka se tako neutemeljeno sklicuje na publicitetni učinek 122. člena ZFPPIPP in s tem, ko ni odgovorila tožeči stranki na njen poziv, še manj pripoznala terjatev kot nesporno pred vložitvijo tožbe, vsekakor ni izpolnila kumulativno zahtevanega pogoja po 157. členu ZPP, da ni dala povoda za tožbo,s tem pa je odpadel pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov po tem členu, četudi je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

Izrek

I. Pritožba glede stroškov postopka (II. točka izreka sodbe) se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave II Pg 451/2015 z dne 12. 5. 2016 izreklo: “I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 2.060,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo: - od zneska 27,84 EUR od 23. 3. 2013 dalje do plačila, - od zneska 29,98 EUR od 23. 3. 2013 dalje do plačila, - od zneska 27,84 EUR od 23. 3. 2013 dalje do plačila, - od zneska 29,98 EUR od 23. 3. 2013 dalje do plačila, - od zneska 30,78 EUR od 16. 4. 2013 dalje do plačila, - od zneska 30,78 EUR od 16. 4. 2013 dalje do plačila, - od zneska 30,51 EUR od 16. 5. 2013 dalje do plačila, - od zneska 55,70 EUR od 16. 5. 2013 dalje do plačila, - od zneska 64,78 EUR od 18. 6. 2013 dalje do plačila, - od zneska 30,78 EUR od 18. 6. 2013 dalje do plačila, - od zneska 63,24 EUR od 16. 7. 2013 dalje do plačila, - od zneska 30,51 EUR od 16. 7. 2013 dalje do plačila, - od zneska 50,02 EUR od 16. 8. 2013 dalje do plačila, - od zneska 31,07 EUR od 17. 8. 2013 dalje do plačila, - od zneska 65,37 EUR od 17. 8. 2013 dalje do plačila, - od zneska 49,70 EUR od 17. 9. 2013 dalje do plačila, - od zneska 16,00 EUR od 17. 09. 2013 dalje do plačila, - od zneska 16,00 EUR od 16. 10. 2013 dalje do plačila, - od zneska 49,70 EUR od 16. 10. 2013 dalje do plačila, - od zneska 16,00 EUR od 19. 11. 2013 dalje do plačila,- od zneska 49,70 EUR od 19. 11. 2013 dalje do plačila, - od zneska 49,70 EUR od 17. 12. 2013 dalje do plačila, - od zneska 16,00 EUR od 17. 12. 2013 dalje do plačila, - od zneska 16,00 EUR od 16. 01. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,70 EUR od 16. 02. 2014 dalje do plačila, - od zneska 15,89 EUR od 18. 2. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 18. 2. 2014 dalje do plačila, - od zneska 15,89 EUR od 18. 3. 2014 dalje do plačila,- od zneska 49,59 EUR od 18. 3. 2014 dalje do plačila,- od zneska 49,59 EUR od 16. 4. 2014 dalje do plačila, - od zneska 15,89 EUR od 16. 4. 2014 dalje do plačila, - od zneska 15,89 EUR od 16. 5 .2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 5. 2014 dalje do plačila, - od zneska 15,89 EUR od 17. 6. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 17. 6 .2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 7. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 16. 7. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 19. 8. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 19. 8. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 9. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 16. 9. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 10. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 16. 10. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 20. 11. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 20. 11. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 12. 2014 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 16. 12. 2014 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 16. 1. 2015 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 16. 1. 2015 dalje do plačila, - od zneska 49,59 EUR od 17. 2. 2015 dalje do plačila, - od zneska 23,38 EUR od 17. 2. 2015 dalje do plačila, - od zneska 23,80 EUR od 17. 03. 2015 dalje do plačila, - od zneska 50,00 EUR od 17. 3. 2015 dalje do plačila, - od zneska 23,80 EUR od 18. 4. 2015 dalje do plačila,- od zneska 50,00 EUR od 18. 4. 2015 dalje do plačila, - od zneska 23,80 EUR od 16. 5. 2015 dalje do plačila in - od zneska 50,00 EUR od 16. 5. 2015 dalje do plačila,vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 591,23 EUR pravdnih stroškov v 8 dneh, v nasprotnem primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.”

2. Zoper to sodbo je glede II. točke izreka, s katerim je bilo odločeno o stroških postopka, po svojem zakonitem zastopniku stečajnem upravitelju, pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev o stroških v II. točki sodbe spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov.

3. Pritožba meni, da ne glede na to, da tožena stranka ni dala nobenega povoda za vložitev tožbe tožeče stranke, saj bo terjatev tožeče stranke iz tekočih stroškov poplačana kot strošek stečajnega postopka takrat, ko bo takšno izplačilo omogočala stečajna masa, je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožena stranka ravnala pasivno, ko na poziv tožeče stranke za plačilo tekočih stroškov ni odgovorila. Po mnenju sodišča prve stopnje bi se moral stečajni upravitelj o zahtevi tožeče stranke izrecno izreči, njena dolžnost pa ni, da iz javno objavljenih podatkov o poteku stečajnega postopka sama ugotavlja usodo svoje terjatve.

4. Pritožba trdi, da je takšno stališče sodišča prve stopnje zmotno. Tožeča stranka je upnik stečajnega postopka. V stečajnem postopku ni predvideno, da bi stečajni upravitelj posebej komuniciral z vsakim posameznim upnikom, saj takšno neposredno dopisovanje nadomešča javna objava sodnih pisanj na spletnih straneh AJPES-a po 122. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Omenjeni način javnega objavljanja strankam, še posebej pa upnikom, nalaga, da dogajanje v stečajnem postopku spremljajo in sledijo objavam na spletnih straneh. Objava ima po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP publicitetni učinek - z objavo je stranki dana možnost seznaniti se z vsebino sklepa oziroma v tem primeru z vsebino poročila upravitelja (5. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je upnik seznanil z vsebino poročila upravitelja s potekom osmih dni po njegovi objavi (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Glede na povedano v tem primeru ni šlo za nobeno pasivnost tožene stranke, saj so na spletnih straneh objavljena vsa poročila o poteku stečajnega postopka, vključno z vsakokratnim stanjem stečajne mase (v katerem celo upravitelj zalaga svoja sredstva), s katerim pa je bila tožeča stranka seznanjena že pri vložitvi tožbe. Zakaj bi potem sploh obstajala takšna ureditev, če bi moral upravitelj kljub temu z vsako stranko posebej pisno in formalno komunicirati in ji pojasnjevati potek stečajnega postopka, če pa je ta opisan v rednih poročilih. Po sodbi sodišča bi lahko sedaj vsi upniki stečajnega postopka vlagali tožbe za plačilo kakršnih koli že terjatev (če bo sodba pravnomočna, bo verjetno tožeča stranka vložila še izvršilni predlog), potem pa se sklicevali na to, da se niso dolžni seznanjati z objavami na spletnih straneh.

5. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

6. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

7. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče prve stopnje je v delu sodbe, ki se nanaša na odmero stroškov postopka navedlo: “Tožeča stranka je v tej pravdi uspela, zato bi se ob upoštevanju tega določila štelo, da ji je tožena stranka dolžna povrniti nastale pravdne stroške. Vendar pa se je tožena stranka sklicevala na nepotrebnost tožbe, saj da zanjo ni dala povoda, zato je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, ali je morda upoštevati določilo 157. člena ZPP. Na podlagi njega mora namreč tožnik povrniti nastale stroške toženi stranki, če ta ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Terjatev tožeče stranke za plačilo vode je po 3. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP tekoči strošek stečajnega postopka. Stroški stečajnega postopka so po 354. členu ZFPPIPP obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka in se ne poplačajo po splošnih pravilih iz razdelitvene mase, ampak jih stečajni upravitelj plačuje ločeno ob soglasju sodišča (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Ker ima tožeča stranka terjatev, ki predstavlja tekoči strošek stečajnega postopka, je 22. 4. 2015 toženo stranko pozvala na njihovo plačilo (A 59) in kot rok določila 11. 5. 2015, sicer bo zoper njo vložila tožbo. Na ta dopis stečajni dolžnik ni odgovoril, v tem postopku pa se je kot razlog svoje pasivnosti skliceval na javno objavljene podatke stečajnega postopka, v okviru katerih je upravitelj 2. 7. 2015 objavil svoje redno poročilo (B 1). Iz njega je razvidno, da stečajni dolžnik nima denarnih sredstev (oziroma le 5,00 EUR), njegovo edino premoženje predstavlja stanovanjsko poslovni objekt, glede katerega je v teku (že peti razpis) javna prodaja. Dodatne stroške, ki so nastali od prejšnjega poročila, je upravitelj pokril iz svojih založenih sredstev, saj je stanje stečajne mase dejansko negativno. Sodišče se ne strinja s stališčem tožene stranke, da bi morala tožeča stranka glede na javno objavljene podatke vedeti, da priglašeni stroški niso sporni, le njihovo plačilo je odloženo do uspešne prodaje premoženja stečajnega dolžnika in da zato toženec ni dal povoda za tožbo. Če upnik zahteva plačilo računov, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka, je po oceni sodišča dolžnost stečajnega upravitelja, da se o tej zahtevi vsaj izreče. Pri tem ne obstoji dolžnost tožeče stranke, da iz javno objavljenih podatkov o poteku stečajnega postopka sam ugotavlja usodo svoje terjatve. O stroških stečajnega postopka namreč stečajno sodišče odloča na predlog upravitelja. Ta je tisti, ki oceni, ali je tovrstna terjatev upravičena in ali se bo na podlagi predračuna lahko plačala še pred razdelitvijo stečajne mase. Odgovor, kot ga je podal v tem postopku, bi lahko tožena stranka podala tožeči stranki že po prejemu njenega zahtevka 22. 4. 2015. S tem bi namreč preprečila obstoječo negotovost, kako, kdaj in če sploh lahko tožnica računa na plačilo. V tej zadevi zato ni podlage za uporabo določila 157. člena ZPP, ki govori o povrnitvi stroškov tožene stranke, ki ni dala povoda za tožba. Tožba je bila potrebna, saj je z njo tožnica dosegla pripoznavo zahtevka, na podlagi česar je odpadla negotovost glede plačila njene terjatve. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povrnitve svojih stroškov. Tožeča stranka je priglasila stroške odvetniškega zastopanja: za predpravdni zahtevek 100 točk (tar. št. 38/4, 1. alineja Odvetniške tarife), za sestavo tožbe 300 točk (tar. št. 18/1), prvi pripravljalni spis 300 točk (tar. št. 19/1), končno poročilo stranki z ugotovitvijo pravnomočnosti 20 točk (tar. št. 39/4), 2 % izdatkov za stranko (11/3 člen OT), 22 % DDV in povrnitev sodne takse 180,00 EUR. Vsi stroški so bili utemeljeno priglašeni, zato jih je sodišče glede sestave tožbe, 1. vloge in končnega poročila stranki priznalo v višini 720 točk, kar je 330,48 EUR, ob upoštevanju plačila 2 % materialnih stroškov (6,60 EUR), 22 % DDV (74,15 EUR) in vračila sodne takse (180,00 EUR) pa znašajo pravdni stroški tožeče stranke 591,23 EUR in se naložijo v plačilo toženi stranki.“

10. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, ki jih je za svojo odločitev glede povrnitve stroškov postopka podalo sodišče prve stopnje.

11. Zmotno je stališče tožene stranke, ki je stečajni dolžnik, da se ji ni potrebno odzivati na dopise upnikov, še zlasti ker gre za upnika stečajnega dolžnika v zvezi s terjatvami, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in se plačujejo kot strošek stečajnega postopka, kar pomeni pred delitvijo splošne razdelitvene mase upnikom, ki so bili dolžni svoje terjatve priglasiti v stečajnem postopku in se glede njih upošteva načelo enakega obravnavanja upnikov. Tožeča stranka bo s svojo terjatvijo imela prednost in bo poplačana v celoti in pred ostalimi upniki, ki so morali svoje terjatve priglasiti v stečajnem postopku, toda ali so njene terjatve nesporne tako po višini kot zapadlosti in ali in kdaj lahko pričakuje plačilo, pa ima pravico izvedeti od dolžnika.

12. Pritožba zmotno meni, da se je tudi tožeča stranka, ki ni upnik stečajnega dolžnika, zato ker bi njene terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka, dolžna seznanjati s potekom stečajnega postopka preko objav po spletu skladno s 122. členom ZFPPIPP, saj že sama vsebina določbe jasno nakazuje, da se na ta način seznanjajo upniki stečajnega dolžnika, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku, nikakor pa iz objav upniki, katerih terjatve so nastale po začetku stečajnega postopka, ne morejo ugotoviti okoliščin glede nespornosti svojih terjatev, glede nespornosti njihove zapadlosti glede na izdane račune in ne dejstva, kdaj lahko pričakujejo plačilo, ki pa je drug pravni položaj kot pa sama zapadlost terjatve.

13. Tožena stranka se tako neutemeljeno sklicuje na publicitetni učinek 122. člena ZFPPIPP in s tem, ko ni odgovorila tožeči stranki na njen poziv, še manj pripoznala terjatev kot nesporno pred vložitvijo tožbe, vsekakor ni izpolnila kumulativno zahtevanega pogoja po 157. členu ZPP, da ni dala povoda za tožbo, s tem pa je odpadel pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov po tem členu, četudi je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

14. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno procesno pravo, ko je glede stroškov postopka odločalo po 154. členu ZPP glede na uspeh v postopku in stroške v celoti naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Pritožba stroškov ne izpodbija po višini, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal zmotne uporabe materialnega prava in ne po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke glede izpodbijane II. točke izreka sodbe, ki je procesno pravno sklep o stroških(1) zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 353. členom ZPP).

17. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni prispeval k odločitvi v zadevi, zato mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Peti odstavek 128. člena ZPP se glasi: “Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep.”