Jedro

Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, za svoje trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov, kar velja tudi za trditev o delnem plačilu, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Nagrada za posvet s stranko je že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga.

Izrek

1) Ugovor zoper sklep o izvršbi se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi v naložitvenem in dovolilnem delu (1. in 2. točka izreka).

2) Pritožbi zoper odločitev o stroških se deloma ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje o upnikovih stroških izvršbe (3. točka izreka) spremeni tako, da se upnikovi stroški odmerijo na 39.521,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 189.845,00 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je račun nepravilno izpolnjen, saj ne vsebuje datuma odpošiljatve blaga, poleg tega je valuta 30 dni, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Upnik tudi ni upošteval dogovora o količini oz. znesku, ki presega 100.000,00 SIT, račun je tudi delno poravnan v znesku 12.557,82 SIT. Upnikovi stroški so previsoki, saj vsebujejo elemente, kot je posvet s stranko in fotokopije, kar je vsebovano že v strošku za sestavo predloga.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga je po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen, pritožba zoper odločitev o stroških pa je deloma utemeljena.

K UGOVORU: Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.

Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne držijo ugovorne navedbe, da račun (priloga A3) ne vsebuje datuma odpošiljatve blaga, saj je ta podatek v računu naveden (2. vrstica - "Dat. odpreme blaga: 14.12.1999"), poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne zatrjuje, da napr. blago sploh ni bilo dobavljeno. Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, ki je izkazana z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Za te svoje trditve tudi ne predlaga nobenih dokazov, čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen. Tudi za trditev o delnem plačilu dolžnik ne prilaga nobenih dokazil (potrdil o plačilu itd.). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik svojega ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu sklepa o naložitvi plačila ter dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K PRITOŽBI: Nagrada za posvet s stranko pripada odvetniku samo, če gre za posebno opravilo, ki ni zajeto v drugih odvetniških opravilih (1. odst. tarifne številke 33 Odvetniške tarife - OT). V obravnavanem primeru je nagrada za posvet s stranko že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo (1. odst. tar. št. 21 OT), saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga. Upnik je nadalje priglasil stroške za 22 fotokopij, vendar je bilo za to izvršbo potrebnih samo 12 fotokopij (2 strani predloga za izvršbo, 2 x 4 strani prilog - za sodišče in za nasprotno stranko (1. odst. 106. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ter fotokopija potrdila o plačilu takse in fotokopija pooblastila, za dolžnika). Ker je pritožba dolžnika zoper stroške deloma utemeljena, ji je sodišče deloma ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje o stroških deloma spremenilo (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kot izhaja iz izreka tega sklepa.