Jedro

Člen 13/2 ZDRS določa, da je potrebno pridobiti mnenje pristojnega resornega organa o obstoju razlogov, ki so navedeni v 13/1 členu ZDRS. Sklep Vlade RS mnenja pristojnega resornega organa ne nadomešča.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 26. 9. 2002 odpravi in vrne zadeva toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnice za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je tožnica zaprosila za sprejem v državljanstvo po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Vlada RS pa je na seji dne 18. 12. 2001 obravnavala prošnjo tožnice in s sklepom ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo. Tožena stranka tako ugotavlja, da za sprejem tožnice v državljanstvo niso izpolnjeni pogoji po 13. členu Zakona o državljanstvo Republike Slovenije.

Tožnica v tožbi navaja, da je ta odločba tožene stranke nezakonita, ker temelji na napačni uporabi materialnega prava in na bistvenih kršitvah postopka. Odločba tožene stranke je neobrazložena, saj ni navedla niti enega razloga proti sprejemu. Tožnica tudi navaja, da je prav tako vložila prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožnica prebiva v Republiki Sloveniji od svojega 14 leta starosti dalje in vsi njeni otroci so bili rojeni tukaj. Tožničin sin ima že slovensko državljanstvo. Tožnica predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Vlada RS sprejela sklep, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem tožnice v državljanstvo Republike Slovenije in tako ni izpolnjen predpisan pogoj po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica svojo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije oprla na določbo 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 13/94, v nadaljevanju: ZDRS), tožena stranka pa je svojo odločitev tudi oprla na citirano določbo.

Določilo 2. odstavka 13. člena ZDRS predvideva, da obstoj razlogov, ki so navedeni v 1. odstavku tega člena, to je znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, na podlagi mnenja pristojnega resornega organa, predhodno ugotovi Vlada RS. Tožena stranka je predložila upravni spis, vendar ga je sodišče toženi stranki vrnilo dne 29. 4. 2003 s pozivom, da upravni spis dopolni s predložitvijo mnenja pristojnega resornega organa na podlagi citiranega določila. Tožena stranka ga je prejela 30. 4. 2003, sodišče pa je nato toženo stranko ponovno pozvalo, da dopolnjeni spis vrne z dopisom z dne 10. 6. 2003, ki ga je tožena stranka prejela 11. 6. 2003. Tako iz podatkov upravnega spisa, ki ga je sodišče toženi stranki vrnilo zaradi dopolnitve spisa in ga tožena stranka ni vrnila, ne izhaja, da bi v tem upravnem postopku tožena stranka pridobila mnenja pristojnega resornega organa. Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da se je pri svoji odločitvi tožena stranka oprla le na sklep Vlade RS z dne 18. 12. 2001, na katerega se tožena stranka sklicuje tudi v izpodbijani odločbi.

Po presoji sodišča je besedilo 2. odstavka 13. člena ZDRS nedvoumno in določa, da je potrebno pridobiti mnenje pristojnega resornega organa preden Vlada RS ugotovi obstoj razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDRS. Pogoj za pridobitev državljanstva po citirani odločbi je tako tudi, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To korist ugotavlja organ, na katerega področje sodi določena zatrjevana korist. Zakon določa, da je potrebno pridobiti še mnenje pristojnega resornega organa, ki pa v tem upravnem postopku ni bilo pridobljeno in tožena stranka ne izkazuje nasprotnega. Sklep Vlade RS mnenja pristojnega resornega organa ne nadomešča, prav tako pa določila ZDRS tega tudi ne določajo oziroma predvidevajo.

Sodišče je tožbi ugodilo, ker se tožena stranka pred izdajo izpodbijanega upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka in bi to moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost njene odločitve. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Tožena stranka je sicer predložila upravni spis, ki ga je sodišče vrnilo zaradi dopolnitve in na novo zahtevalo vrnitev dopolnjenega spisa. Ker tožena stranka tudi na novo zahtevo ni poslala spisov, je sodišče odločilo o zadevi brez upravnega spisa na podlagi 4. odstavka 36. člena ZUS.

Tožnica je predlagala taksno oprostitev, vendar je naknadno plačala takso za tožbo, zato je sodišče štelo, da pri svojem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne vztraja.