Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi najemne pogodbe, dveh opominov ter na podlagi podpisane povratnice s strani tožene stranke ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti iz najemne pogodbe ni poravnavala in na podlagi navedenega zaključilo, da je v celoti podan odpovedni razlog pod 4. točko 1. odst. 103. člena SZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da se najemna pogodba, sklenjena med tožnikom kot lastnikom in toženko kot najemnico, katere predmet je najem stanovanja št. 20, ki se nahaja v tretjem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu C., in je v zemljiški knjigi vpisano v vložek št. 4118/20 k.o. x. v, odpove, ter da mora toženka stanovanje, ki je predmet najemne pogodbe izprazniti v roku 90 dni, ter ga prosto oseb in stvari prepustiti v posest tožniku.

2. Zoper zamudno sodbo se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka meni, da tožeča stranka ni uspela nedvomno izkazati, da je njen zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje je štelo, da sta bila toženi stranki tožba in poziv na njen odgovor pravilno vročena. Tožena stranka poudarja, da je bila vročitev opravljena po fikciji vročitve in ne kot osebna vročitev. Tožena stranka dejansko ni prejela tožbe. Iz vročilnice je razbrati, da naj bi bila poskušena osebna vročitev dne 27.5.2011, ker pa ni bilo mogoče predmetnega pisanja izročiti odraslemu članu njegovega gospodinjstva, je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje se pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker pa ga tožena stranka ni dvignila, saj obvestila ni prejela, ji je bilo po preteku roka pisanje puščeno v hišnem izpostavljenem predalčniku. Pri tem je na isti vročilnici podčrtano, da je naslovnikov predalčnik neuporaben, zato se pismo vrača sodišču z datumom 13.6.2011. Tožena stranka še navaja, da manjka podatek o dopolnitvi tožbe, ki jo je sodišče zahtevalo od tožeče stranke. Osebna vročitev, ki se po 142. členu ZPP(1) zahteva za tožbo, ni bila brez dvoma izkazana. Podan je sum, da tožba dejansko sploh ni bila vročena toženi stranki, kar izhaja iz podčrtane vročilnice, da je naslovnikov predalčnik, to je predalčnik tožene stranke neuporaben. Tako ni mogoče pritrditi stališču, da je bila tožena stranka seznanjena z vsebino tožbe oziroma, da je obveljala fikcija vročitve.

4. Tožeča stranka nadalje ni izkazala bistvenega elementa za odpoved najemne pogodbe – neplačila s strani tožene stranke, saj zgolj zadnji opomin pred odpovedjo najemne pogodbe ne zadostuje za zaključek in zadostitev pravnega standarda na podlagi katerega bi bilo mogoče nedvoumno odpovedati najemno pogodbo. Iz tožbe izhaja, da je bil zadnji opomin poslan 6.1.2011, rok za izpolnitev zahtevanih obveznosti pa določen do 31.1.2011. Takšen rok je prekratek, da bi tožena stranka imela možnost slednje poravnati. Vprašljivo je tudi, če je tožeča stranka sploh res kdajkoli prej pozvala toženo stranko k poravnavi dolga.

5. Tožena stranka se prav tako ne strinja z odločitvijo glede povrnitve pravdnih stroškov tožeče stranke.

6. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek v zvezi z nepravilnostmi pri vročanju in ugotavlja, da je bila tožba skupaj s pozivom toženi stranki, naj nanjo odgovori, vročena skladno z določbami ZPP. V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZPP se tožba res vroča osebno. Če to ni možno, se osebna vročitev v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. V skladu s 4. odstavkom istega člena, se šteje, da je vročitev opravljena z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če ga ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Na to je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka pusti vročevalec pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če ga nima ali je ta neuporaben, pa vrne pisanje sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka prav tako opozoriti.

9. Iz vročilnice v konkretnem primeru izhaja, da je poštar toženi stranki dne 27.5.2011 poskušal osebno vročiti tožbo in poziv naj nanjo odgovori. Ker to ni bilo mogoče ter sodnega pisanja tudi ni bilo moč izročiti odraslemu članu njegovega gospodinjstva, je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje se pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga mora nasovnik dvigniti. Iz vročilnice izhaja, da je bilo pisanje po preteku 15 dnevnega roka puščeno v hišnem izpostavljenem predalčniku. Pritožbena navedba, da je na isti vročilnici podčrtano, da se pismo vrača sodišču, ker je naslovnikov predalčnik neuporaben, je neresnična. Iz vročilnice takšno procesno dejstvo ne izhaja. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZPP je bila tako toženi stranki tožba skupaj s pozivom za odgovor na tožbo vročena dne 13.6.2011, to je po preteku 15 dnevnega roka s fikcijo vročitve. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.

11. Pritožbena navedba „da manjka podatek o dopolnitvi tožbe, ki jo je sodišče zahtevalo od tožeče stranke“ je nejasna in ne predstavlja konkretiziranega procesnega očitka. Gre za nejasno pritožbeno namigovanje.

12. Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni izkazala bistvenega pogoja za odpoved najemne pogodbe – neplačila s strani tožene stranke, češ da zgolj zadnji opomin pred odpovedjo najemne pogodbe ne zadostuje, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogoji za odpoved najemne pogodbe v celoti podani. Sodišče prve stopnje je na podlagi najemne pogodbe, opomina z dne 6.1.2011 in opomina z dne 1.2.2011 ter na podlagi podpisane povratnice s strani tožene stranke ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti iz najemne pogodbe ni poravnavala in na podlagi navedenega zaključilo, da je v celoti podan odpovedni razlog pod 4. točko 1. odst. 103. člena SZ-1(2) (neplačilo najemnine in obratovalnih stroškov). Sodišče prve stopnje je v skladu s 318. členom ZPP ugotovilo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter da dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali s splošno znanimi dejstvi.

13. Pritožbena očitka glede poslanih opominov za poravnavi dolga in očitek v zvezi s prekratkim rokom za odpravo odpovednega razloga, sta neutemeljena. Iz navedenih opominov jasno izhaja, da je bila tožena stranka večkrat pozvana k plačilu svojih obveznosti po najemni pogodbi. Tožeča stranka je toženi stranki postavila primeren rok za izpolnitev obveznosti, in sicer je opomin z dne 6.1.2011 naslovila na toženo stranko in jo pozvala k izpolnitvi obveznosti do 31.1.2011, ob tem pa jo je tudi opozorila na morebitne posledice neizpolnitve (tretji odstavek 103. člena SZ-1).

14. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka, ker v pravdi ni uspela, dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške. Odločitev je skladna s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

15. Pritožbeno sodišče je skladno s 350. členom ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in ugotovilo, da ti niso podani, ob reševanju pritožbe pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo.

16. Tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogla v ničemer spremeniti svojega pravnega položaja. Stroški te vloge tako za pravdo niso bili potrebni ter jih zato pritožbeno sodišče ni priznalo (155. člen ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007 s spremembami)

(2) Stanovanjski zakon (Uradni list RS št. 69/2003 s spremembami)