Jedro

Ker je tožeča stranka v postopku uveljavljala samo en tožbeni predlog, na podlagi enega historičnega dogodka, spreminjala pa je le pravno kvalifikacijo postavljenega zahtevka, oziroma nanizala več pravnih konstrukcij, na podlagi katerih je uveljavljala isto dolgovano terjatev, do zatrjevane spremembe identitete tožbenega zahtevka ni prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 2784/2008 z dne 13. 02. 2008 razveljavi tudi v 1. in 4. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku osem dni povrniti 20,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila (2. točka izreka izpodbijane sodbe).

Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlogi navedeni v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi je na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 1.000,00 EUR. Svojo odločitev je oprlo na naslednja pravno relevantna dejstva: pravdni stranki sta sklenili podjemno pogodbo s tem, da je tožeča stranka pri toženi stranki naročila predelavo tiskalnika, tožena stranka pa je naročeno delo opravila na podlagi vnaprejšnjega plačila 23. 12. 2005; ob predaji je tiskalnik deloval brezhibno, kar je pokazal opravljeni test, ki mu tožena stranka ni nasprotovala in tiskalnik ni imel napak, ki tožeči stranki ob prevzemu ne bi bile znane; o obstoju skritih napak ni mogoče govoriti, saj je tožena stranka tožečo stranko opozorila, da je potrebno glavo skozi življenjsko obdobje tiskalnika večkrat zamenjati, tožeča stranka pa je vztrajala pri predelavi tiskalnika; tožeča stranka je toženi stranki dne 11. 04. 2006 naročila zamenjavo glave tiskalnika, ta pa je naročilo sprejela, s tem je bila sklenjena nova podjemna pogodba za popravilo tiskalnika; tožena stranka je tiskalnik popravila ter tožeči stranki omogočila prevzem tiskalnika proti plačilu 14. 04. 2006, nato pa še 10. 05. 2006; tožeča stranka je prevzem in plačilo zavrnila, zato je tožena stranka upravičeno zadržala popravljeni tiskalnik; glede na navedeno tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj bi tožeča stranka po plačilu naročene storitve tiskalnik lahko prevzela in sama nosi odgovornost za to, da ga ne more uporabljati ter za zatrjevano škodo iz nezmožnosti uporabe.

Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter je odločilo o tožbenemu zahtevku, ki je bil tekom pravde objektivno spremenjen, česar sodišče ni upoštevalo pri izdaji izpodbijane sodbe, so neutemeljene. Tožeča stranka je s predlogom za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine od tožene stranke zahtevala plačilo 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 04. 2006 dalje do plačila. V pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2009 je kot podlago zahtevka navajala najprej neopravičeno obogatitev, ker tožena stranka njenega tiskalnika ni popravila in ga je obdržala. V isti vlogi je navajala tudi, da ima od tožene stranke pravico zahtevati vračilo kupnine na podlagi odstopa od pogodbe, saj je imel tiskalnik skrite napake, tožena stranka pa tiskalnika ni hotela popraviti in vrniti. Zatrjevala pa je tudi, da je tožbeni zahtevek utemeljen kot odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe tiskalnika, saj ji je tožena stranka dolžna povrniti škodo, ker tiskalnika ni popravila ter ji ga noče izročiti (pripravljalna vloga z dne 03. 02. 2010 in 14. 10. 2010).

Tožeča stranka je v postopku vztrajala pri nespremenjenem tožbenem predlogu, za plačilo 1000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 04. 2006 dalje do plačila, na podlagi istega historičnega dogodka – nepopravila oziroma neizročitve tiskalnika, ki ga je toženi stranki dala v popravilo. Ker je tožeča stranka v postopku uveljavljala samo en tožbeni predlog, na podlagi enega historičnega dogodka, spreminjala pa je le pravno kvalifikacijo postavljenega zahtevka, oziroma nanizala več pravnih konstrukcij, na podlagi katerih je uveljavljala isto dolgovano terjatev, do zatrjevane spremembe identitete tožbenega zahtevka ni prišlo. Po večinskem stališču teorije in sodne prakse gre za spremembo tožbenega zahtevka le, če gre za uveljavljanje drugega tožbenega predloga ali drugega življenjskega dogodka. V primeru drugačne pravne konstrukcije, ki izvira iz istega historičnega dogodka, pa ne gre za spremembo identitete tožbenega zahtevka, zato so pritožbene trditve v tem delu neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe v zadostni meri pojasnilo, zakaj tožbeni zahtevek po nobeni od zatrjevanih podlag ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tiskalnik popravila in ga je upravičeno zadržala na podlagi 647. člena OZ, saj ji tožeča stranka za opravljeno popravilo ni hotela plačati in tiskalnika prevzeti, tožena stranka pa ima zaradi neplačila svoje terjatve za plačilo opravljenega popravila tiskalnika zastavno pravico na tiskalniku, katerega se je zavezala popraviti. Ker tožeča stranka popravila ni hotela plačati in prevzeti tiskalnika, ni upravičena do zahtevkov, ki temeljijo na neizročitvi tiskalnika. Zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilen.

Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče in tožene stranke. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je dokaz z zaslišanjem strank zavrnilo kot nepotreben, saj je relevantno dejansko stanje v zadostni meri ugotovljeno že na podlagi izvedenih listinskih dokazov. Očitana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na navedeno ni podana.

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo in pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.