Jedro

Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.

Pravilnost obračuna po programu Vrhovnega sodišča RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo.

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so mu po izvršilnem naslovu oziroma sklepih, izdanih v postopku na prvi stopnji, pripadale zakonske zamudne obresti od: 498,60 EUR od 17. 7. 2012 (zapadlost 16. 7. 2012); 176,16 EUR od 9. 3. 2013 (zapadlost 8. 3. 2013); 170,92 EUR od 3. 7. 2013 (zapadlost 2. 7. 2013) in 23,61 EUR od 12. 1. 2014 (zapadlost 11. 1. 2014). Trdi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabljalo program za izračun zakonskih zamudnih obresti Vrhovnega sodišča RS in namesto dni zapadlosti posameznih zneskov vneslo datume prvih dni zamude s plačilom vsakega od zneskov in tako teh prvih dni zamud ni upoštevalo. Navaja, da dolžnikov oziroma tretjedolžnikov dolg po obeh plačilih tretjedolžnikove OPP tako znaša, kot je upnik navedel in razložil že 4. 2. 2014 znesek 0,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2014 dalje do plačila. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in naložitev pritožbenih stroškov v plačilo tretjemu dolžniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Upnikovo pritožbeno zatrjevanje, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo zakonske zamudne obresti, ni utemeljeno. Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pri obrestovanju dolga v višini 498,60 EUR (prva glavnica) se v času od prvega dneva zamude 17. 7. 2012 do 29. 1. 2014 (datum prvega delnega plačila) nateklo polnih 561 dni zamude, in sicer v letu 2012 dejansko 168 (in ne 167, kot je upošteval program), v letu 2013 365 dni ter v letu 2014 le 28 (in ne 29, kot je upošteval program), saj na dan delnega plačila upnik do obresti ni upravičen. Takšno pravilno skupno število dni je pri izračunu zakonskih zamudnih obresti upošteval tudi program. Enako velja pri obračunu obresti od ostalih zneskov glavnic (od zneska 176,16 EUR od 9. 3. 2013, 170,92 EUR od 3. 7. 2013 in zneska 23,61 EUR od 12. 1. 2014), ter nato od preostanka glavnice po prvem plačilu (430,96 EUR, plačanih 29. 1. 2014), od 30. 1. 2014 do 3. 2. 2014 (datum drugega plačila v višini 527,57 EUR). Vnos dneva zapadlosti v program, kot se v pritožbi zavzema upnik, bi ob sočasnem vnosu dneva delnega poplačila povzročil, da bi program upošteval ne le prvi dan zamude (kar bi bilo sicer pravilno), temveč tudi dan delnega plačila, za katerega pa upnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti, skupno torej en dan več, kot bi upniku pripadalo. Način obračuna, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje pa privede do pravilnega obračuna polnih dni zamude in s tem do pravilnega obračuna zakonskih zamudnih obresti. Tako stališče pooblaščencu pritožnika tudi ni neznano, saj je bilo že natančno pojasnjeno tudi s strani tega višjega sodišča v nekaj zadevah, v katerih nastopal kot pooblaščenec upnika.

6. Ob takem, pravilnem obračunu zakonskih zamudnih obresti, se za pravilnega izkaže tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je s plačilom 527,57 EUR dne 3. 2. 2014 terjatev poplačana v celoti oziroma celo preplačana. Glede na to, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in izvršbo ustavilo.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ).