Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eden od pogojev za pridobitev neposrednih plačil za ukrep iz programa SKOP je, da obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne presega 1,9 GVŽ/ha kmetijske površine. Glede na dejansko ugotovitev, da obtežba z živino na kmetijskem zemljišču tožnika presega navedeni normativ, tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev sredstev iz neposrednih plačil za ekološko kmetovanje.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 5. 2003. S to odločbo je tožena stranka odločila o tožbi tožnika proti dopolnilni odločbi Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 24. 6. 2002, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za neposredna plačila v kmetijstvu iz programa SKOP - Ekološko kmetovanje za poljščine in trajne travnike v skupni izmeri 4,17 ha - od tega za poljščine 0,46 ha in za trajne travnike 3,71 ha. Tožena stranka je pritožbi delno ugodila, in sicer v delu, kolikor se nanaša na poljščine in v tem delu odločila, da se tožniku dodelijo sredstva v višini 37.030,00 SIT, zavrnila pa je zahtevo tožnika za neposredna plačila iz programa SKOP - Ekološko kmetovanje za trajne travnike v izmeri 3,71 ha.
2. Sodišče prve stopnje soglaša z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev. Sklicuje se na 19. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 (Ur. l. RS, št. 34/2001 in 55/2001, v nadaljevanju Uredba) ter na 5. člen Uredbe o slovenskem kmetijsko-okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (Ur. l. RS, št. 34/2001, v nadaljevanju Uredba EKO2, EKO3,) ter na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Iz tega izhaja, da obtežba z živino na hektar kmetijske površine tožnikove kmetije znaša 3,5 GVŽ/ha. Na tej podlagi je tudi po presoji sodišča pravilen sklep tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev sredstev iz programa SKOP - ekološko kmetovanje.
3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo). Navaja, da dejansko obdeluje še 6,75 ha zemlje, ki jo ima v najemu, zato je dejansko stanje glede obremenitve z živino nepravilno ugotovljeno.
4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni podala odgovora.
5. Revizija ni utemeljena.
6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zahtevkih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljen tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.
8. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da se tožnikova zahteva za neposredna plačila v kmetijstvu za ukrep iz programa SKOP - ekološko kmetovanje za trajne travnike v površini 4,17 ha zavrne, pravilna. Podlaga za to odločitev je določba 5. člena Uredbe EKO2, EKO3, na katero se pravilno sklicujeta tožena stranka in prvostopno sodišče. V navedeni določbi so določeni pogoji, pod katerimi upravičenci lahko pridobijo neposredno plačilo za ukrepe iz programa SKOP. Eden od pogojev, ki so taksativno navedeni, je tudi, da obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne presega 1,9 GVŽ/ha kmetijske površine. Glede na dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, da obtežba z živino na kmetijskem zemljišču tožnika znaša 3,5 GVŽ/ha, da torej presega normativ iz četrte alineje 5. člena Uredbe EKO2, EKO3, pri čemer je tožena stranka upoštevala podatke, ki jih je tožnik sam navedel (kmetijsko površino in število živali), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka s tem, ko je zahtevo tožnika zavrnila, pravilno uporabila materialno pravo.
9. Revizijski ugovor, ki ga navaja tožnik, je ugovor dejanske narave. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), na drugačno odločitev v tej zadevi ne vpliva.
10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.