3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2792/2001 z dne 19. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku dolžniku s sklepom št. In 00/00368 z dne 12. 4. 2001 naložilo plačilo 100.000 SIT sodnih penalov za vsak dan zamude, kolikor v dodatnem 24 urnem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, naložene s pravnomočnim sklepom o motenju posesti, in sicer vzpostaviti prejšnje posestno stanje in upnici (sedaj ustavni pritožnici) omogočiti nemoten vstop v poslovne prostore ter njihovo uporabo. Višje sodišče je na podlagi dolžnikovega ugovora sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zavrnilo pritožničin predlog za določitev sodnih penalov. Ugotovilo je, da je dolžnik že vzpostavil prejšnje posestno stanje in s tem izpolnil obveznost iz pravnomočnega sklepa.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi, s katero izpodbija sklep Višjega sodišča, navaja, da sta ji bili z njim kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pritožnica meni, da so razlogi, ki jih je sodišče navedlo v utemeljitev izpodbijane odločitve, brez kakršnekoli podlage. Po mnenju pritožnice je zato izpodbijana odločitev sodišča arbitrarna. Ker pritožnici ni bila dana možnosti vplivanja na odločitev sodišča, pa naj bi ji bila kršena tudi pravica do enakega obravnavanja pred sodiščem. Pritožnica navaja, da ji izpodbijani sklep onemogoča uresničitev njene pravice iz motenjskega sklepa, zato naj bi ji bila z njim kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ni mogla povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Višje sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, s katerim je zavrnilo njen predlog za določitev sodnih penalov, ugotovilo, da je nasprotna stranka izpolnila svojo obveznost iz motenjskega sklepa. Pritožnica meni, da ji je bilo s tem onemogočeno učinkovito sodno varstvo, ker ne more doseči izvršitve pravnomočne sodne odločbe o motenju posesti, ki ji omogoča nemoten vstop v poslovne prostore ter njihovo uporabo. V ustavni pritožbi zatrjuje, da ji nasprotna stranka s svojim ravnanjem tak dostop še vedno onemogoča. Vendar odločitev Višjega sodišča za pritožnico ni mogla imeti pravnih posledic, ki jih zatrjuje. Pritožnica bi namreč lahko na podlagi 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ) v primeru, če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, zahtevala, naj sodišče izda na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi. Iz navedenega razloga ter ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (ne gre za odločanje o pravici do uporabe poslovnega prostora, temveč za postopek zaradi motenja posesti) po oceni Ustavnega sodišča pritožničina ustavna pritožba nima takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger