- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 166/2011
ECLI:SI:VSRS:2011:II.DOR.166.2011 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1. Toženec je 9. 2. 2011 pri Vrhovnem sodišču RS vložil vlogo, naslovljeno "Pritožba", iz katere izhaja, da se ne strinja s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2593/2010 z dne 29. 12. 2010. Iz te je razvidno, da je bila v obravnavani zadevi sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, izdana 13. 4. 2010, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), kar pomeni, da se je konkretni postopek nadaljeval po določbah tega zakona (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Ena najpomembnejših novosti te zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je tudi nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.
2. V skladu z obrazloženim je Vrhovno sodišče vlogo toženca z dne 9. 2. 2011 glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Vložitev takšnega predloga pomeni že del postopka z izrednim pravnim sredstvom (konkretno revizijo),1 v katerem lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), sama pa le v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. 3. Toženčev predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče v skladu s 367.č členom ZPP2 zavrglo.
1 Primerjaj 1. podpoglavje šestindvajsetega poglavja ZPP. 2 Primerjaj tudi prvi odstavek 91. člena ZPP.