Jedro

V primeru tožnice pogoji, da bi bila zaradi zdravstvenih razlogov nezmožna za delo, niso bili izpolnjeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. ... z dne 6. 7. 2022 v zvezi s sklepom št. ... z dne 25. 4. 2022 in odločba toženca št. ... z dne 6. 7. 2022, v zvezi z odločbo št. ... z dne 2. 3. 2022 v delu, v katerem je toženec odločil, da je tožnica od 28. 5. 2022 dalje zmožna za delo in da se ugotovi, da je tožnica nezmožna za delo zaradi bolezni od 28. 5. 2022 do 30. 6. 2022. Nadalje je odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se je glavna obravnava dne 4. 9. 2024 začela znova, pri čemer pa sodišče predhodno tožnici ni dalo možnosti, da se izjavi glede reprodukcije z branjem zapisnikov. S tem je kršilo določbe postopka, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Nadalje navaja, da je vztrajala pri svojem zaslišanju, saj še ni bila zaslišana. V spis je vložila le pisno izjavo, pri čemer ji sodišče ni dovolilo, da jo prebere. Tudi sicer ni mogoče enačiti pisne izjave stranke z njenim neposrednim zaslišanjem. Sodišče tak dokazni predlog ni zavrnilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo. V tem primeru je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišče prve stopnje je tudi napačno presodilo zdravstveno stanje tožnice, ki se v relevantnem obdobju ni spremenilo ali izboljšalo na način, da bi se tožnici povrnila delovna zmožnost za opravljanje dela na njenem delovnem mestu. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja glede odločilnih dejstev nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Tožnica pri tem omenja izvid inštituta A. z dne 1. 6. 2022, ki bi ga moralo sodišče oziroma sodna izvedenka brati in interpretirati tudi v povezavi z drugimi izvidi oziroma zapisniki iz spornega obdobja, predvsem z izvidom psihiatrinje z dne 15. 6. 2022 in osebnim pregledom tožnice na zdravstveni komisiji, prav tako dne 15. 6. 2022. Sodišče je dokaze relativiziralo na raven nezavezujočega mnenja oziroma se do njih ni opredelilo, prav tako tudi ne izvedenka. Uvedba dodatne medikamentozne terapije s strani psihiatrinje nedvomno kaže na določeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma na vztrajanje določenih težav (nespečnost, bolečina, depresija) v spornem obdobju. Tempo dela je bil zelo forsiran, tožnica pa se je težko koncentrirala. Bila je tudi nespeča. Boleče so bile vse fibromialgične točke in palpatorno občutljiv poklep spinoznih odrastkov vratne hrbtenice in paravertebralne muskulature. Pri napolnitvi pravnega standarda začasne nezmožnosti za delo bi moralo sodišče upoštevati tudi odločitve toženca v podobnih primerih. Tožnica se s tem v zvezi sklicuje na načelo enakega varstva pravic (22. člen ustave), na načelo enakosti vseh pred zakonom (14. člen ustave) in na prepoved diskriminacije po 40. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Tožnica je že tekom postopka zatrjevala, da je bil ostalim udeležencem, ki so bili vključeni v multidisciplinarni program na inštitutu A., priznan bolniški stalež za čas rehabilitacije v 5-tedenskem programu in še 4 tedne po njem. Tako sodišče kot tudi izvedenci in pa toženec so dolžni enake primere obravnavati enako. Ne sme namreč prihajati do različnih odločitev glede bolniškega staleža, kot je to podano v obravnavanem primeru. Sodba glede omenjenega nima razlogov oziroma v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar ima sodba takšno pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Posledično je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je za dokazovanje tega dejstva predlagala tudi zaslišanje inštituta A. kot izvedenskega organa, vendar je sodišče dokazni predlog zavrnilo. Vprašanje upravičenosti do bolniškega staleža oziroma njegovega podaljšanja ni odvisna od morebitnega nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, kot nepravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč od vprašanja, ali se je v pravno relevantnem obdobju delovna zmožnost za opravljanje dela izboljšala za toliko oziroma v takšni meri, da je bil zavarovanec zmožen opravljati delo. Sodišče omenjenega ni razčistilo, razen tega pa je tudi izvedensko mnenje, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ne samo nestrokovno, temveč na ravni pavšalnega osebnega mnenja oziroma ocene bolnikov s fibromialgijo in njihove delazmožnosti. Sodna izvedenka tudi ni imela prave predstave o delu tožnice, pri katerem je potrebna visoka stopnja koncentracije in miselnih sposobnosti, kar pomeni, da ne gre za administrativno delo kot tako. Ker sodišče vsega navedenega ni ugotavljalo, je posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 6. 7. 2022, s katero je bilo ugodeno tožničini pritožbi in je bil sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 25. 4. 2022 odpravljen. Je pa drugostopenjski organ odločil, da je bila tožnica od 10. 3. 2022 do 27. 5. 2022 začasno nezmožna za delo (bolezen). Od 28. 5. 2022 pa je bila zmožna za delo. Sodišče je nadalje presojalo tudi drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 6. 7. 2022, s katero je bilo ugodeno tožničini pritožbi, vloženi zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 2. 3. 2022 in je bila navedena odločba spremenjena tako, da je bila tožnica od 10. 3. 2022 do 27. 5. 2022 začasno nezmožna za delo (bolezen). Od 28. 5. 2022 dalje pa je bila zmožna za delo.

7.V zadevi je sporna odločitev toženca, da je bila tožnica od 28. 5. 2022 dalje zmožna za delo.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako ima sodba razloge o odločilnih dejstvih. Ti razlogi niso nejasni niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zadoščajo standardu zadostne obrazložitve. Pritožba tako neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo, v čem je tožničin primer (glede na njeno zdravstveno stanje in delovno mesto) drugačen od drugih primerov zavarovancev oziroma bolnikov s fibromialgijo, ki so bili skupaj s tožnico vključeni v multidisciplinarni program na inštitutu A. S tem v zvezi namreč tožnica tudi uveljavlja diskriminatorno obravnavo.

9.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja izvedenskega organa inštituta B. Izvedenski organ pojasnjuje, da razlog, da je bil nekaterim pacientom na inštitutu A. priznan bolniški stalež, tožnici pa ne, je v tem, da se odobritev bolniškega staleža nanaša na obremenitve na delovnem mestu in eventualne priznane razbremenitve (točka 13 obrazložitve sodbe). Sodišče prve stopnje je torej pravilno obravnavalo konkreten primer ter ugotavljalo, ali so za tožnico izpolnjeni pogoji za odobritev začasne nezmožnosti za delo.

10.Za odločitev ne morejo biti odločilni drugi primeri, na katere se sklicuje tožnica, temveč je potrebno, vsak primer posebej obravnavati. Potrebno je ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v materialnem predpisu za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo. Kot je bilo to v tem postopku prepričljivo ugotovljeno, v primeru tožnice ti pogoji, torej da bi bila zaradi zdravstvenih razlogov nezmožna za delo, niso bili izpolnjeni. V tem primeru tožnici ni bila kršena prepoved diskriminacije in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11.Kot je to določeno v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ)3 zadržanost zavarovancev z dela nastopi z dnem, ko je ugotovljeno, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe (232. člen Pravil OZZ). V predmetni zadevi je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da se je tožnica udeležila 5‑tedenskega strnjenega interdisciplinarnega programa rehabilitacije za osebe s kronično razširjeno bolečino. Za ta čas, torej do vključno 27. 5. 2022, je bilo ugotovljeno, da je bila začasno nezmožna za delo. Iz izvida ambulantnega pregleda z dne 19. 4. 2022 izhaja, da je po zaključku 5-tedenskega programa priporočen še 4 tedne trajajoč polni bolniški stalež zaradi lažjega prenašanja naučenih vsebin v vsakdanje življenje. Priporočeno je aktivno preživljanje bolniškega staleža z rednim gibanjem v naravnem okolju. Gre torej za priporočilo, pri čemer je izvedenski organ prepričljivo pojasnil, da je pri tožnici po 5-tedenski obravnavi na inštitutu A. prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja. Težave, ki so bile pri njej še prisotne, jo bodo spremljale tudi v prihodnje. Tožnica je že po odločbi ZPIZ upravičena do časovne razbremenitve v okviru III. kategorije invalidnosti od 24. 3. 2021 dalje, torej da lahko kot strokovni sodelavec v odvetništvu dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, medtem ko poln bolniški stalež za sporno obdobje ni bil utemeljen. Sodišče je z izvedbo dokazov ustrezno razčistilo dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne gre namreč za očitano protispisnost. Zato bi šlo, če bi sodišče napravilo napako pri tehničnem prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe.4 Kot izhaja iz sodne prakse5 ni navedene postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V sporni zadevi tožnica ne konkretizira protispisnosti, temveč se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje. V tem primeru pa omenjena kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

13.Tožnica očita sodišču, da ji s tem, ko je obravnavo začelo znova (zaradi spremembe sestave senata), ni dalo možnosti izjaviti se glede reprodukcije z branjem zapisnikov. Iz zapisnika naroka z dne 4. 9. 2024 izhaja, da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaradi spremenjenega senata začelo znova. V soglasju s strankama je za prebran štelo med drugim tudi zapisnik obravnave z dne 14. 4. 2023. Iz zapisnika ne izhaja, da bi tožnica podala kakršenkoli ugovor, torej da bi uveljavljala morebitno kršitev določb postopka po prvem odstavku 286.b člena ZPP. V tem primeru morebitnih kršitev določb postopka ne more uspešno uveljavljati šele v pritožbenem postopku.

14.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev predlaganih dokazov. Tožnica je med drugim predlagala, da se jo zasliši kot stranko, pri čemer je sodišče izrecno na naroku pojasnilo, da je bila tožnica že zaslišana, in sicer na naroku dne 14. 4. 2023. Iz navedenega naroka dejansko izhaja, da je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnice, ki pa je med drugim na lastno željo podala pisno izjavo (izpovedbo), s tem da je izrecno sama predlagala, da naj jo sodišče sprejme kot del zaslišanja stranke. To pa zaradi tega, ker zaradi izrazito stresnega doživljanja ustne obravnave in motenj koncentracije kot posledica njene bolezni fibromialgije, meni, da lahko le na tak način - pisno, ko se lahko v domačem okolju lažje umiri, izpove na umirjen in nestresen način in s tem učinkovito brani svoje pravice (list. št. 33 sodnega spisa).

15.Sodišče prve stopnje je tudi podrobno pojasnilo, zakaj ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov, tako glede postavitve drugega izvedenca, pa tudi, zakaj ni zaslišalo tožničine lečeče psihiatrinje. Z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče soglaša. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Tako tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z izvedbo že omenjenih dokazov razčistilo dejansko stanje. V tem primeru ni kršilo niti 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti drugih določb postopka, na katere se smiselno v pritožbi sklicuje tožnica.

16.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je podano izvedensko mnenje nestrokovno, na ravni pavšalnega osebnega mnenja. Izvedenski organ je upošteval predloženo medicinsko dokumentacijo in se do nje tudi konkretno opredelil. Upošteval je tudi podatke o tožničinem delu, kar je na naroku pojasnila tudi zaslišana članica izvedenskega organa. Primerjala je delo t. i. belih ovratnikov, kjer je med drugim omenila tudi administrativna dela, vendar le zaradi primerjave z delom v proizvodnji, kjer so potrebne še dodatne vsebinske razbremenitve. Nedvomno pa tožnica ne dela v proizvodnji, temveč dela kot strokovna sodelavka v odvetniški pisarni, kar je bilo pri podaji izvedenskega mnenja tudi ustrezno upoštevano. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri presoji sporne zadeve. Izvedenski organ je namreč odgovoril na vsa ključna vprašanja, ki se tičejo tožničinega zdravstvenega stanja in njenega dela v spornem obdobju.

17.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

18.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama krije stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.

4Glej J. Zobec in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba, 2009, Ljubljana.

5Glej sklep VSRS II Ips 194/2005 z dne 26. 5. 2005.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 232

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.