Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 4. 2016, za razveljavitev sklepa toženke z dne 13. 4. 2016 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 25. 5. 2016; za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo, temveč še traja; da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo ter mu za ves čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, predvsem obračunati in izplačati mesečne zneske plač ter mu obračunati in izplačati plačo za čas nezakonite prepovedi opravljanja dela od 2. 4. 2016 do prenehanja delovnega razmerja, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, ki je bil v bistvenem enak kot primarni, z razliko, da je tožnik uveljavljal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem 3. 1. 2018, obračun in izplačilo nadomestila plač do tega dne ter denarno povračilo v višini 26.250,00 EUR bruto. Sodišče je nadalje ustavilo postopek v delu podrednega tožbenega zahtevka, s katerim je zahteval ugotovitev, da je delovno razmerje trajalo od 4. 1. 2018 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije z naslednjimi vprašanji: - ali priča v pravdnem postopku lahko spreminja oziroma popravlja svojo izjavo oziroma izpovedbo? Ali sodišče spremembo oziroma popravo pričine izjave oziroma izpovedbe lahko upošteva; - ali je v primeru, ko sta imeli sodišči glede dokazov obeh strank različne kriterije oziroma jih nista obravnavali z enako skrbnostjo, podana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; - ali so sodišča dolžna obrazložiti in ovrednotiti vse izvedene dokaze; - ali je dopustno kršenje načela kontradiktornosti in omejevanje ustavno zagotovljenih človekovih pravic (npr. 22. in 23. člena Ustave RS) s sklicevanjem na predpise tuje države glede dopustnosti zaslišanja policistov izven te države; - ali je sodišče dolžno opraviti predlagane poizvedbe, če stranka navede in izkaže, da sama kljub trudu ni uspela doseči, da se ji listina oziroma zahtevani podatek izroči ali pokaže; - ali je delodajalec dolžan delavca pred zagovorom v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi seznaniti z dokazi, na katerih temelji izredna odpoved, še posebej v primeru, če izredna odpoved temelji izključno na podatkih, s katerimi dolžnik vse do vložitve tožbe ni seznanjen; - ali je delodajalec dolžan zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prestaviti zaradi izkazane zadržanosti delavčevega pooblaščenca, v kolikor ta zaradi zadržanosti zaprosi za preložitev na termin pred predvidenim zagovorom in je tako upoštevaje prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za to še dovolj časa; - ali prekrški (npr. vožnja pod vplivom alkohola, objestna vožnja, grožnja in nedopustno vedenje nasproti javnih osebam), ki jih policist stori v prostem času, predstavljajo hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; - ali je izredna odpoved po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 dopustna v primeru, če dejstva, ki bi kazala na kršitev iz naklepa ali hude malomarnosti, niso navedena niti ugotovljena, tožnik pa je večkrat izrecno izpostavil, da se dogodka ne spominja, da se ni zavedal svojih dejanj in jih ni imel v oblasti; - ali se kumulativno zahtevan pogoj za izredno odpoved, to je, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, lahko utemelji zgolj s sklicevanjem na v odpovedi očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; - ali je kumulativno zahtevan pogoj za izredno odpoved, to je, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, podan v primeru, ko delavec/policist v prostem času stori prekrške, ki jih kasneje prizna, jih obžaluje, plača odmerjeno globo in obljubi v bodoče korektno ravnanje?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP), je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.