Jedro

Sodišče ne more rešiti spora, ko je sporno dejansko stanje, ki pa ga sodišče ne more preveriti, ker ji tožena stranka ni poslala upravnih spisov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 24.9.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Občinskega sekretariata za notranje zadeve občine z dne 2.7.1993. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da svojo odločitev o tem, da se U.B. do smrti ni štela za slovensko državljanko, opira na javno listino o stalnem prebivališču U.B. v ... od 29.3.1957 do smrti. Zato listin, ki jih navaja pritožnik, ni mogla upoštevati. Ravno tako pa tudi njegovo zaslišanje in zaslišanje predlaganih prič, po mnenju tožene stranke, ni bilo potrebno.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil postopek pomanjkljiv, ker niso bili izvedeni ponujeni dokazi, niso bile zaslišane priče niti ni bil zaslišan on, tožena stranka je popolnoma prezrla listine istega organa iz ..., iz katerih pa izhaja, da je U.B. le začasno bivala v ...

Tožena stranka ni poslala upravnih spisov. Na urgenco sodišča z dne 21.3.1994 naj pošlje upravne spise, je tožena stranka odgovorila, da je tožeča stranka vložila tožbo dne 30.4.1993, da je odgovor posredovala 14.10.1993 z dopisom in da odločitve sodišča še ni prejela, spisov pa ni poslala. Sodišče je zato o zadevi odločalo na podlagi 3. odstavka 33. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik v tožbi.

Sodišče odloči v upravnem sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Izpodbijani akt odpravi, če spozna, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljene dejanske okoliščine v nasprotju s spisi, ker so v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ker je bil iz ugotovljenih dejanskih okoliščin napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, ali ker v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve (1. in 2. odstavek 39. člena ZUS).

Tožena stranka sodišču ni poslala popolnih spisov, ki bi se nanašali na konkretno zadevo. Njeni spisi, poslani k zadevi ..., vsebujejo le izpodbijano odločbo iz tega spora, vsa ostala dokumentacija se ne nanaša na to sporno zadevo. Tako v spisu ni zahtevka tožnika z dne 14.4.1993, ni odločbe upravnega organa prve stopnje z dne 2.7.1993, ni pritožbe pritožnika in ni dokaza o odločilnem dejstvu, na katerega je tožena stranka oprla svojo odločitev, ni listin, ki jih je predložil tožnik in ki jih je tožena stranka zavrnila kot nepotrebne, ni povratnice o vročitvi izpodbijane odločbe tožniku.

V konkretni zadevi je sporno dejansko stanje, ki pa ga sodišče ne more preizkusiti, ker nima podatkov in dokazov, ki jih pa je imela tožena stranka v upravnih spisih in je nanje oprla tudi svojo odločitev. Zato sodišče spora ne more rešiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS, ki se v Republiki Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).