Jedro

Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za povrnitev stroškov postopka.

Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi sedmega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008), čeprav se ta člen ne nanaša na primere, ko je bila v postopku izdana sodba, kakor je bilo to v tej zadevi. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožencu naloži, da tožniku povrne stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ob izdaji zamudne sodbe tožnika v obrazložitvi ob sklicevanju na določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP posebej opozorilo, da povrnitev stroškov postopka lahko zahteva v 15-ih dneh od prejema zamudne sodbe. Tožnik v tožbi stroškov postopka ni opredeljeno priglasil, zato sodišče prve stopnje ni imelo osnove, da bi tožencu naložilo povrnitev stroškov postopka, čeprav je tožnik to v drugem odstavku tožbenega zahtevka predlagal, seveda tako, da teh stroškov po višini ni opredelil. V sedmem odstavku 163. člena je določeno, da se povrnitev stroškov postopka lahko zahteva v 15-ih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Res je torej, da v citirani določbi ni posebej omenjena zamudna sodba, vendar je potrebno upoštevati pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17. 4. in 21. 6. 2001 o tem, da tožba ni predlog iz tretjega odstavka 163. člena ZPP, zato tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteva vrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.

Navedeno pomeni, da je tožnik povrnitev stroškov postopka lahko zahteval samo v zakonskem 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Zakonskih rokov ne morejo spremeniti niti stranke niti sodišče in teh rokov tudi ni možno podaljšati. Tožnik je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnikov predlog zavrglo kot prepozen.

Pritožba odraža popolno nerazumevanje ureditve vprašanja povrnitve stroškov v pravdnem postopku. V kolikor v resnici ne bi prišla v poštev določba sedmega odstavka 163. člena ZPP, bi namreč prišla v poštev določba tretjega odstavka 163. člena ZPP. Po tej določbi (ki pa glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne pride v poštev) pa bi tožnik povrnitev stroškov opredeljeno moral zahtevati že v tožbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.