Jedro

Po določbi 80. člena ZTPDR mora delavec vložiti ugovor za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. V primeru spora o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnice, s katero zahteva ugotovitev, da je sklenila delovno razmerje s toženo stranko za nedoločen čas in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter ji povrniti stroške postopka, zavrglo. Tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka. Zoper navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Tožnica se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je prekludirana v svoji pravici zahtevati sodno varstvo, ker ni vložila ugovora zoper sklep z dne 18.8.1998. Zoper navedeni sklep res ni vložila ugovora, ne glede na to pa meni, da lahko ob vsakem času, ko spozna, da so ji kršene pravice, vloži pri delodajalcu zahtevo za varstvo pravic. Že v tožbi in kasneje je navedla, da se je sklepalo delovno razmerje tudi že po poteku prejšnje pogodbe, sklenjene za določen čas in je tako delala že po datumu, ko ji je izteklo delovno razmerje za določen čas. V postopku ni bila zaslišana, da bi lahko izpovedala, kako se je sklepalo delovno razmerje za nazaj. Obljubljeno ji je bilo, da bo delala vse dokler bo tožena stranka poslovala, kar je predstavljalo dodaten razlog, da že prej ni uveljavljala varstvo svojih pravic. Priglaša pritožbene stroške. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da pritožbene navedbe niso utemeljene in da je odločitev sodišča pravilna. Navedbe o opravljanju dela tudi po preteku delovnega razmerja za določen čas niso resnične. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da ni prišlo do izpolnitve pogoja iz 18. člena ZDR. Ne strinja se s stališčem tožnice, da lahko vloži zahtevo za varstvo pravic ob vsakem času. Tožnici ni bilo obljubljeno, da bo delala vse do prenehanja tožene stranke, saj se postopek njenega ukinjanja še nadaljuje in se končni datum ukinitve spreminja. S tožnico je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, kar je bilo tožnici znano in se je s tem strinjala. Priglaša stroške odgovora na pritožbo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZDR - Ur. list RS št. 26/99 - 96/2002). Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu zahtevala ugotovitev, da je sklenila s toženo stranko delovno razmerje za nedoločen čas ter, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica na podlagi sklepa o izbiri z dne 18.8.1998 sklenila pogodbo o zaposlitvi do 28.2.1999. Tožnica zoper sklep ni vložila ugovora, na podlagi dokončnega sklepa pa je bila sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je vložila zahtevo za varstvo pravic na izdano obvestilo tožene stranke z dne 18.2.1999, tožena stranka je zahtevo zavrnila, ker je tožnica zamudila rok za varstvo pravic. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnica izgubila pravico, da zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa in na tej podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da je v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas, ker ni upoštevala določb 80. in 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. list RS št. 60/89 - 42/90), ker se ni pritožila zoper izdani sklep o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas, zato ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo. Zato je tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da lahko delavec zahteva varstvo pravic takrat, ko so mu kršene pravice. Po določbi 80. člena ZTPDR delavec vloži ugovor za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. V primeru spora o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Nezakonito stanje je namreč trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas in od takrat teče rok za uveljavljanje pravic pri delodajalcu. Tožnica pa je pravočasno uveljavljala varstvo pravic pri toženi stranki. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko tožbe tožnice ni obravnavalo po vsebini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnica je priglasila stroške za pritožbo, tožena stranka pa stroške za odgovor na pritožbo. Ker je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.