Jedro

Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ne ugodi.

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podrejeno pa, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz 3. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) izhaja, da se pravne osebe oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo sodnih taks procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti.

Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrnitvi predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna. Iz navedb tožeče stranke izhaja, da ima premoženje (sredstva v višini 15.180,15 EUR) ter da razpolaga z bilančno izkazanimi terjatvami (v višini 921.007,74 EUR). Tožeča stranka torej ne trdi, da stečajna masa tožeče stranke ne zadošča niti za kritje stroška sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (v višini 423,00 EUR). Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka (353. do 357. člen ZFPPIPP), je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah postopka niso utemeljeni. Po določbi 3. odstavka 11. člena ZST-1 bi morala tožeča stranka, kot pravna oseba, ki želi doseči oprostitev plačila sodne takse, izkazati, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti. Opredelitev pojma pridobitne dejavnosti v razmerju do opredelitve dejavnosti stečajnega dolžnika (vnovčevanje stečajne mase z namenom poplačila upnikov), na odločitev ne more uspešno vplivati. Ker je izpodbijani sklep sposoben preizkusa, absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 4. odstavka 11. člena ZST-1, saj je ustrezno upoštevalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako pa pritožbeno sodišče dodaja, da en sklep sodišča ne ustvarja ustaljene sodne prakse in so pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.

Glede na navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).