Jedro

Za sprejem odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi petega odstavka 202. e člena ZP-1, so glede poteka preizkusne dobe odločilne le ugotovitve o tem, kdaj se je preizkusna doba iztekla ter kdaj bi posledično sodišče lahko izdalo sklep o dokončni odločitvi o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče zato v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno pojasnjevati kdaj je začela teči preizkusna doba in zakaj se je iztekla 13. 4. 2021, niti na kakšen način je sodišče prišlo do tega datuma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilki preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožujejo zagovorniki zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (1. do 3. točka 154. člena ZP-1) ter predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je storilka v času od poteka preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju EPVD 654/2019 z dne 6. 3. 2020, do pravnomočnosti končne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegla število kazenskih točk, zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Preizkusna doba po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 6. 3. 2020 se je namreč po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča iztekla 13. 4. 2021, zato bi sodišče prve stopnje lahko sklep o dokončni odločitvi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdalo po 13. 4. 2022. Prvi odstavek 202.e člena ZP-1 namreč določa, da sodišče izda sklep o dokončni odločitvi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti najpozneje v 15. dneh po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Vendar je bila storilki s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 673/2021 z dne 30. 11. 2021, ki je postala pravnomočna 4. 4. 2022, izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk zaradi storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ga je storila 17. 5. 2021 z motornim vozilom B kategorije. Ker peti odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki s kazenskimi točkami, izrečenimi za prekrške, storjene v preizkusni dobi in po preteku preizkusne dobe, v času do pravnomočne dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to pa se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče, če voznik doseže ali preseže 18 kazenskih točk, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilki utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Povzeti razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, so v nasprotju s pritožbenimi navedbami popolnoma jasni in razumljivi. Za sprejem izpodbijane odločitve so glede poteka preizkusne dobe odločilne le ugotovitve o tem, kdaj se je preizkusna doba iztekla ter kdaj bi posledično sodišče lahko izdalo sklep o dokončni odločitvi o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče zato v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno pojasnjevati kdaj je začela teči preizkusna doba in zakaj se je iztekla 13. 4. 2021, niti na kakšen način je sodišče prišlo do tega datuma. Pravilnost take ugotovitve je mogoče preveriti z vpogledom v spisovno gradivo, ker je bil sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilki vročen, pa se šteje, da je s tem dejstvom seznanjena tudi storilka.

6. Prav tako sodišče ni bilo dolžno posebej pojasnjevati o kakšni pravnomočnosti končne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je sploh govora, kot neutemeljeno navajajo zagovorniki v pritožbi, saj je povsem jasno, da gre za pravnomočnost sklepa o dokončni odločitvi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka 202.e člena ZP-1, ki ga sodišče mora izdati najpozneje v 15. dneh po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe, ta rok pa do trenutka, ko je storilka dosegla pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi ponovno doseženih 18 kazenskih točk, pa še ni potekel. Smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka o prekršku tako niso podane.

7. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, v katerih zagovorniki opozarjajo, da bo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 673/2021 z dne 30. 11. 2021 vloženo izredno pravno sredstvo – zahteva za varstvo zakonitosti, zaradi česar naj po mnenju zagovornikov ne bi bilo primerno že sedaj izreči preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj bi v primeru uspeha z izrednim pravnim sredstvom to za storilko imelo škodljive, nesorazmerne in nepopravljive posledice. Poleg tega, da niti vložitev izrednega pravnega sredstva ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe sodišča, v predmetni zadevi tudi ni z ničemer izkazano, da je Vrhovno državno tožilstvo RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 673/2021 z dne 30. 11. 2021, niti ni v spisu izkazana vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, temveč to dejstvo ostaja na ravni golih zatrjevan, ki jim pritožbeno sodišče ne more slediti, ne glede na posledice, ki bi lahko nastopile v primeru morebitne ugoditve zahtevi za varstvo zakonitosti in spremembi zgoraj navedene sodbe Okrajnega sodišča v Celju.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prve odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilki naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v 15. dneh od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.