- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sodba X Ips 58/2025
ECLI:SI:VSRS:2026:X.IPS.58.2025 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na določbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih območij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih območij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako območje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in teže posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kakšnimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a člena). ZON pa v 118. členu izrecno določa, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in težo posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vključuje tak poseg.
Ni dvoma, da je območje Natura 2000 po ZON posebno varstveno območje (33. člen). Ta območja določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, določi pa tudi varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvrščajo načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja dobrin. Tako je vlada sprejela že omenjeno Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki med drugim določa varstvene cilje Natura območij in pravila ravnanja za doseganje teh ciljev; v tem okviru pa predvideva tudi presojo sprejemljivosti posegov v naravo, oziroma določa, kdaj te presoje ni treba opraviti. V skladu s to uredbo je sprejela tudi Program upravljanja območij Natura 2000 (drugi odstavek 33. člena), s katerimi je določila ukrepe za doseganje varstvenih ciljev.
Iz nobenega od teh predpisov torej ne izhaja zahteva, da lahko poseg v območje Natura 2000 izvaja le ZRSVN. To samo po sebi ne izhaja niti iz položaja upravljavca zavarovanega območja niti iz nalog ZRSVN, ki jih toženka navaja v zvezi z območji Natura 2000 (nadzor in usmerjanje izvajanja varstvenih ukrepov ter sodelovanje pri pripravi in izvajanju upravljavskih načrtov). Tudi sicer varstvenih ukrepov ne izvajajo le upravljavci zavarovanih območij, nedvomno so med temi vsaj lastniki zemljišč na zavarovanem območju in občinske javne službe. Zato pogojevanja sodelovanja tega zavoda pri projektih, ki se nanašajo na zavarovana območja, ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da bi bil projekt brez projektnega sodelovanja ZRSVN nezakonit.
Izrek
I.Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Novi Gorici, III U 72/2022 z dne 9. 4. 2025 se spremeni tako, da se glasi:
Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je sklep Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, št. 4300-2/2021/9 z dne 21. 1. 2022, nezakonit.
II.Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške upravnega spora v znesku 1.262,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
Obrazložitev
1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici (v nadaljevanju Upravno sodišče), je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko št. 4300-2/2021/9 z dne 21. 1. 2022, o zavrnitvi tožničine vloge za sofinanciranje projekta v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tožnica je vlogo za sofinanciranje vložila na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (Uradni list RS, št. 74/2021, v nadaljevanju Javni razpis), ki je bil objavljen na podlagi 106.i člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), 22. člena Uredbe o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora v Republiki Sloveniji v obdobju 2014-2021 (Uradni list RS, št. 160/20, v nadaljevanju Uredba) in 19. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
2.V obrazložitvi je pritrdilo toženki, da tožnica ne izpolnjuje posebnega pogoja upravičenosti, ki ga je Priročnik za upravičence (v nadaljevanju Priročnik) v podpoglavju 3.4.4.1. poglavja 1.a določal za neposredni učinek "B.4.1. Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov", na katerega se je nanašal tožničin projekt. Pogoj je določal, da mora biti član projektnega partnerstva po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) pristojen za upravljanje območja, na katerem se obnavlja površina območja. Tožnica je namreč prijavila projekt, s katerim bi rada obnavljala območje Krakovskega gozda, za upravljanje tega območja, ki sodi v območje Natura 2000, pa sta po ZON pristojna Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) in Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS), ki nista bila tožničina projektna partnerja. Upravno sodišče je presodilo, da določitev navedenega pogoja v Priročniku, ki je del razpisne dokumentacije, ni nezakonita. Javni razpis in razpisna dokumentacija, na katero se Javni razpis sklicuje, sta celota, pri čemer mora razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predpisuje pravna podlaga za njegovo objavo, podrobnejši pogoji pa se lahko določijo v razpisni dokumentaciji. Po presoji Upravnega sodišča sporni pogoj tudi ni bil diskriminatoren. Upoštevaje pomen, cilje in režim posebnih varstvenih območij Natura 2000, je omejitev projektnih partnerjev vsebinsko razumljiva ter utemeljena na določbah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ZON in Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Podlaga za razlikovanje je bil torej po mnenju Upravnega sodišča s predpisi določen način upravljanja varovanega območja Natura 2000, cilj pa blaženje pomembnih sprememb in prilagajanje nanje.
3.Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 87/2025 z dne 17. 9. 2025 delno ugodilo in revizijo dopustilo glede dveh vprašanj, in sicer:
-Ali je pravilno, zakonito in ustavnopravno skladno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da pogoj, ki določa, da mora biti obvezno član partnerstva za pridobitev sredstev na javnem razpisu (se pravi kot formalni pogoj za pridobitev sredstev) bodisi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave bodisi Zavod za gozdove Slovenije, ni diskriminatoren in ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave?
-Ali je tak pogoj lahko določen tudi v razpisni dokumentaciji in ni treba, da je objavljen v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu?
4.Zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča je revidentka na podlagi sklepa o dopustitvi revizije vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, sodbo Upravnega sodišča spremeni tako, da tožbi ugodi in ugotovi, da sta sklepa Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko nezakonita. Uveljavlja tudi povračilo stroškov upravnega spora.
5.Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da se je obdobje razpisa in črpanje razpoložljivih sredstev izteklo. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za novo odločanje o dodelitvi sredstev, naj bi odpadla tudi pravovarstvena potreba revidentke (njen pravni interes), da s pravnim sredstvom zasleduje spremembo odločitve o zavrnitvi svoje vloge. Iz procesne previdnosti pa na revizijske navedbe odgovarja tudi po vsebini.
K I. točki izreka
6.Revizija je utemeljena.
Glede pravnega interesa
7.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče presojalo skladnost vsebine oziroma pogoja Javnega razpisa z zakonom in drugimi upoštevnimi pravnimi podlagami. Presodilo je, da sta zakonita tako sporni pogoj, na katerega se nanaša prvo dopuščeno pravno vprašanje, kot njegova umestitev v razpisno dokumentacijo in ne v Uradnem listu objavljeno besedilo Javnega razpisa, na kar se nanaša drugo dopuščeno pravno vprašanje.
8.Iz odgovora na revizijo je razvidno prepričanje tožene stranke, da revidentka nima pravnega interesa za odločitev o reviziji zoper to sodbo, ker je obravnavani razpis za dodelitev sredstev zaključen, zaradi česar je odpadla podlaga za novo odločanje o dodeljevanju sredstev po tem Javnem razpisu. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja (39. točka), da je revidentka glede na potek Javnega razpisa že v pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2024 svoj tožbeni predlog spremenila tako, da je sodišču predlagala, naj nezakonitost izpodbijanih sklepov ugotovi. Tudi v reviziji Vrhovnemu sodišču predlaga izdajo ugotovitvene sodbe. Da revidentka "svoj pravni položaj" lahko varuje z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti, tožena stranka v odgovoru na revizijo tudi sama navaja. Vrhovno sodišče pa temu pritrjuje.
Bistvo revizijskih navedb
9.Revidentka glede prvega dopuščenega vprašanja meni, da je stališče Upravnega sodišča materialnopravno in ustavnopravno zmotno in da je pogoj za prijavo projekta na Javni razpis projektno partnerstvo ZRSVN ali ZGS diskriminatoren in krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zaradi spornega pogoja naj bi se izbirni postopek zgodil že pred prijavo na Javni razpis, saj je izpolnjevanje vstopnega pogoja odvisno od tega, ali ZRSVN in ZGS dasta ali ne dasta soglasja k partnerstvu k projektu. Glede na to, da sta oba zavoda javna zavoda, katerih ustanoviteljica je Vlada, naj bi šlo za očitno nasprotje interesov. Glede pristojnosti obeh javnih zavodov pa naj bi šlo za nesmiselno in arbitrarno zahtevo, da je član partnerstva upravni organ. Meni, da se ugodno stanje vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 v Sloveniji lahko zagotavlja s sektorskimi načrti in ukrepi upravljanja naravnih virov ter s primernim prostorskim načrtovanjem. Ker ukrepe za varstvo narave izvajajo javne službe in posamezniki, bi bil nediskriminatoren pogoj z vidika ohranjanja narave in izvajanja varstvenih ukrepov pogoj, da je član partnerstva nekdo, ki ima znanja s področja ohranjanja narave in je sposoben izvesti ukrepe za varstvo narave. To naj bi njena vloga izpolnjevala s projektnima partnerjema A. in B., d. o. o. Sklicuje se na drugačne načine reševanja vprašanj v zvezi z ohranjanjem narave pri drugih javnih razpisih. Javnemu razpisu glede spornega pogoja očita tudi nejasnost, saj naj bi bila s tem, da bi bil lahko član partnerstva tudi ZGS, seznanjena šele s sklepom Službe vlade o zavrnitvi njene pritožbe. Navaja še, da sta oba javna zavoda povabilo k partnerstvu zavrnila, pisma podpore k projektu pa sta dali dve območni enoti ZGS in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
10.Glede drugega dopuščenega vprašanja, tj. ustreznosti objave spornega pogoja, se sklicuje na 4. točko drugega odstavka 106.i člena ZJF, 219. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter na 23. člen Uredbe. Vsi navedeni predpisi naj bi določali, da morajo biti pogoji za upravičenost do sredstev določeni v javnem razpisu, ki je javno objavljen. Navaja, da so pogoji za nosilce projektov in projektne partnerje določeni že v 7.2. členu Uredbe in da se morebitne spremembe določijo v Sporazumu o programu, če jih odobri Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške. Ker omenjeni sporazum omejitev glede upravičenosti nosilcev projektov in projektnih partnerjev ne določa, meni, da določitev posebnih pogojev za določitev partnerjev ni dovoljena. Navaja, da tudi Javni razpis med splošnimi pogoji za upravičenost predlagateljev takega pogoja ne določa in da je ta pogoj naveden v Podpoglavju 3.4.4.1. dela 1.a Priročnika, ki pa je umeščeno v poglavje 3.4., to pa se nanaša na opis področij razpisa in ne na pogoje za prijavitelje in partnerje. Stališče Upravnega sodišča, da je določitev tega pogoja v Priročniku, naj bi pomenilo obid zakonskih in podzakonskih določb, po katerih morajo biti že iz objavljenega javnega razpisa razvidni pogoji in merila za kandidiranje.
Tožena stranka
11.Tožena stranka v odgovoru na revizijo glede prvega vprašanja navaja, da Javni razpis temelji na pravnih podlagah, ki kompleksno in večnivojsko določajo strukturo programa, vloge posameznih organov, način oblikovanja razpisnih pogojev in postopkovno ureditev izbire projektov. Pojasnjuje, da je bil sporni pogoj določen kot formalni pogoj za dopustnost vloge in da je bil oblikovan zaradi zakonskih pristojnosti ZRSVN in ZGS, narave projektnih aktivnosti, ki posegajo v območje Natura 2000, potrebe po zagotovitvi strokovne utemeljenosti predlaganih ukrepov, zagotavljanja skladnosti projektov s cilji finančnih mehanizmov in nacionalnimi obveznostmi. Tako navaja, da je "ratio" spornega razpisnega pogoja "zagotoviti zakonitost, strokovnost in izvedljivost projektov ter preprečiti financiranje aktivnosti, ki bi bile v nasprotju s pristojnimi organi ali brez njihovega sodelovanja neizvedljive". Meni, da obravnavani pogoj ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je razlikovanje med prijavitelji stvarno utemeljeno v naravi projektnih aktivnosti na območjih Natura 2000. Zavrača revizijske navedbe, da se na podlagi takega pogoja opravi arbitrarna selekcija projektov že v predprijavni fazi, saj oba zavoda kot nosilca javnih pooblastil nimata vloge pri oceni ali izboru projektov. Morebitna neutemeljena zavrnitev njunega sodelovanja je po mnenju toženke lahko predmet "ločenega očitka oziroma samostojnega pravnega varstva" in naj ne bi vplivala na zakonitost razpisnega pogoja. Navaja tudi, da so naravovarstveni ukrepi po svoji naravi javnopravni posegi, ki jih lahko izvaja le pristojna organizacija, zato milejši ukrepi, kot so izjava o podpori, posvet ali posredna vključenost ne morejo nadomestiti zakonske pristojnosti za izvajanje ukrepov. Zavrača očitek o nasprotju interesov in v zvezi s tem pojasnjuje ločenost pravne subjektivitete ter pristojnosti med toženo stranko in obema zavodoma. Meni, da očitki o nejasnosti razpisnega pogoja presegajo okvir dopuščenega vprašanja, tudi sicer pa naj bi bil neutemeljen.
12.Glede drugega dopuščenega vprašanja pa navaja, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena zakonito, da je bila dostopna in izrecno navedena v besedilu Javnega razpisa. Trdi, da noben izmed upoštevanih predpisov ne vzpostavlja zahteve, po kateri bi morali biti vsi formalni pogoji za upravičenost v celoti in izčrpno navedeni izključno v besedilu, ki je bilo javno objavljeno v Uradnem listu. Meni, da je zmotno tudi stališče, da bi moral biti tak pogoj določen že v programskem sporazumu ali v uredbah donatorjev. Sklicevanje revizije na določbo 7. člena zavrača s pojasnilom, da se ta ne nanaša na upravičenca oziroma nosilca projekta, temveč na sestavo projektnega partnerstva. Sklicevanja na drugi dve uredbi pa zavrača s pojasnilom, da v Republiki Sloveniji ne ustvarjata pravnih učinkov "erga omnes", ker sta ju sprejeli organi donatorjev. Ne strinja se z očitkom, da je umestitev pogoja v 1.a del Priročnika neustrezna.
Presoja spornega razpisnega pogoja
13.Dopuščeno revizijsko vprašanje se nanaša na zakonitost in ustavno skladnost razpisnega pogoja, po katerem vloga prijavitelja (v obravnavanem primeru revidentke) za sofinanciranje projekta za rezultat "B.4: Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb" v okviru programa 4.b) "Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje" ni dopustna, ker ta kot projektnega partnerja ne vključuje bodisi ZRSVN bodisi ZGS.
14. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je bil rezultat B.4 obravnavanega Javnega razpisa usmerjen v obnovo ekosistemov na območjih Natura 2000.10 Namen področja razpisa pa je bil predvsem spodbujati nove pristope upravljanja, ki so prilagojeni podnebnim spremembam in v procesih na0drtovanja in odlo0danja upo61tevajo ekosistemske storitve, ter ohranjati ekosisteme, ki imajo pomembno vlogo pri bla7eenju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Rezultat naj bi bil dose7een s sofinanciranjem projektov, ki prispevajo k neposrednemu u0deku B.4.1: Bolj61a usposobljenost za upravljanje ekosistemov. Za navedeni rezultat so bili opredeljeni kazalniki po ciljnih vrednostih programa in navedeni posebni pogoji upravi0denosti. Tako je moral projekt prispevati k doseganju vseh omenjenih kazalnikov, prijavitelj je moral opisati tudi pri0dkakovane u0dinke projekta na zmanj61evanje emisij toplogrednih plinov in njegove dolgoro0dne vplive, 0dlan projektnega partnerstva pa je moral biti pristojen za upravljanje obmo0dja po ZON, na katerem se obnavlja povr61ina obmo0dja.
15. Javni razpis je predvideval in opredeljeval ne le upravi0denega prijavitelja, temve0d tudi upravi0denega partnerja v projektu (to0dki 7.1 in 7.2 Javnega razpisa). Dolo0dal je, da prijavitelj (v primeru odobritve projekta za sofinanciranje) prevzame vlogo nosilca projekta in njegovo odgovornost za izvedbo projekta. Splo61ni pogoj za upravi0denega partnerja je bila njegova pravna subjektiviteta zasebnega ali javnega prava, ustanovljena ali v Republiki Sloveniji ali v eni od dr7eav donatoric, ali pa status mednarodne organizacije ali organa ali agencije v njihovem okviru, ki je dejavno vklju0dena v izvajanje projekta in k njemu u0dinkovito prispeva. V Javnem razpisu je bilo navedeno 61e, da projektni partnerji sodelujejo pri razvoju in izvedbi projekta (zadnji odstavek 4. to0dke Javnega razpisa). Kot poseben pogoj upravi0denosti pa je bilo v Priro0dniku dolo0deno, da mora biti 0dlan projektnega partnerstva za projekt, ki se nana61a na rezultat B.4, pristojen za upravljanje obmo0dja po ZON, na katerem se obnavlja povr61ina obmo0dja (sporni pogoj).
16. Med strankama ni sporno, da je v Priro0dniku, ki je del razpisne dokumentacije, v podpoglavju 3.4.4.1. dela 1.a kot poseben pogoj upravi0denosti dolo0deno, da mora biti 0dlan projektnega partnerstva pristojen za upravljanje obmo0dja po ZON, na katerem se obnavlja povr61ina obmo0dja. Prav tako ni sporno, da je revidentka prijavila projekt obnavljanja povr61in na obmo0dju Natura 2000 in da je kot projektna partnerja navedla A. in B., d. o. o., ki nista pristojna za upravljanje z obmo0djem, na katerega se projekt nana61a. Revidentka tudi ne zatrjuje, da ZRSVN in ZGS ne bi bila pristojna za upravljanjem z obmo0djem, na katerega se je nana61al projekt, ki ga je prijavila na Javnem razpis. Sporno je stali610de, po katerem sta bila projektna partnerja projektov, ki so se nana61ali na obmo0dja Natura 2000, lahko le ZRSVN in ZGS.
17. Glede na to, da med strankama ni sporno, da sta ZRSVN in ZGS upravljavca obmo0dja po ZON, na katerega se je nana61al revidentkin projekt, se Vrhovno sodi610de ne spu610da v presojo pravilnosti te ugotovitve Upravnega sodi610da. Pri presoji pravilnosti stali610da, da zahtevano projektno partnerstvo upravljavcev zavarovanih obmo0dij izhaja iz dolo0db ZON in polo7eaja ZRSVN. 0de sta polo7eaja ZRSVN in ZGS glede razpisnega pogoja enaka, 0deprav ZON polo7eaja ZGS ne omenja (presoja pravilnosti tega stali610da bi presegla okvir dopu610denega vpra61anja), je presoja spornega pogoja z vidika zahtevane projektnega partnerstva ZGS nujno enaka presoji glede zahtevenga partnerstva ZRSVN.
18. Sodelovanje na Javnem razpisu je torej s spornim pogojem onemogo0deno prijaviteljem oziroma njihovim projektom, h katerim upravljavec zavarovanega obmo0dja po ZON ne 7eelijo pristopiti kot partner. Na ta na0din je vzpostavljena neenakost med prijavitelji projektov, ki se nana61ajo na obmo0dje Natura 2000, s partnerstvom ZRSVN ali ZGS in prijavitelji projektov, ki teh dveh projektnih partnerjev ne vklju0dujejo.
19. Dopu610deno vpra61anje pa terja odgovor, ali je taka neenakost v neskladju z na0delom enakosti po drugem odstavku 14. 0dlena Ustave. Vrhovno sodi610de sogla61a s to7eenko, da splo61no na0delo enakosti pred zakonom ne prepoveduje razli0dnega obravnavanja enakih polo7eajev, mora pa za tako razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari, pri 0derem mora biti razlikovanje tudi sorazmerno ugotovljeni razli0dnosti polo7eajev. Ne zado610da torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom (razli0dnega) pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti tako, da do konca izpelje logiko, ki upravi0duje razlikovanje.3
20. Na0delo enakosti se v postopkih dodeljevanja sredstev iz prora0duna odra7ea v spo61tovanju na0dela enakopravnega obravnavanja prijaviteljev na javni razpis za dodelitev sredstev. Dodeljevanje sredstev ureja ZJF, ki je bil tudi podlaga za obravnavani Javni razpis.4 Tretji odstavek 106.f 0dlena tega zakona pa dolo0da, da morajo biti zahteve in merila za dodelitev sredstev ne le objektivno utemeljena, temve0d tudi, da morajo biti dolo0dena na na0din, ki subsidiarno upo61teva na0dela zakona, ki ureja javna naro0dila. Prvi odstavek 3. 0dlena Zakona o javnem naro0danju (v nadaljevanju ZJN-3) pa med temi na0deli dolo0da tudi enakopravno obravnavo ponudnikov in sorazmernost. 0clen 7 ZJN-3, ki opredeljuje na0delo enakopravne obravnave ponudnikov, v prvem odstavku dolo0da, da mora naro0dnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naro0danja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upo61tevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naro0dnika glede na predmet naro0dila. Drugi odstavek tega 0dlena pa dolo0da, da mora naro0dnik zagotoviti, da ne ustvarja okoli610din, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Na0delo sorazmernosti iz 8. 0dlena ZJN-3 pa terja, da se javno naro0danje izvaja sorazmerno predmetu javnega naro0danja, predvsem glede izbire, dolo0ditve uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naro0danja.
21. Revidentka se na te dolo0be sklicuje in meni, da 7ee samo to, da mora biti 0dlan partnerstva javni zavod, pomeni osebno diskriminacijo in kr61itev na0dela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. 0dlena Ustave. Pogoj naj bi omogo0dal arbitrarno izlo0ditev prijaviteljev, ki niso ve0 kot ZRSVN oziroma ZGS oziroma njunemu ustanovitelju. Pogoj naj torej ne bi bil dolo0den vsebinsko glede znanja za varstvo narave oziroma mo7nosti izvedbe ukrepov varstva narave.
22. Po mnenju to7eenske je o0ditek o kr61itvi na0dela enakosti neutemeljen, ker naj bi sporni pogoj temeljil na stvarnih zna0dilnostih projektnih aktivnosti na posebnem varstvenem obmo0dju - obmo0dju Natura 2000. Izpolnjevanje tega pogoja naj bi bilo nujno za izvajanje ukrepov po ZON. Pogoj naj bi bil sorazmeren z zasledovalnimi legitimnimi cilji, ker naj ne bi presegal tistega, kar je nujno potrebno za zagotavljanje zakonite ter strokovne izvedbe posegov, in ne privilegira ne ZRSVN ne ZGS.
23. Vpra61anje torej je, ali iz dolo0db ZON, ki dolo0dajo pristojnosti ZRSVN, in ZG, ki urejajo javno slu7ebo ZGS, izhaja, da lahko projekte na obmo0djih Natura 2000 zakonito izvajata le navedena zavoda, kot to zatrjuje to7eenka in 0demur pritrjuje izpodbijana sodba.
Presoja glede na dolo0dbe ZON
24. Po presoji Upravnega sodi610da sporni pogoj ni diskriminatoren. Pri tej presoji se sklicuje na cilj neposrednega u0deka, za katerega je revidentka prijavila svoj projekt, tj. okrepiti razumevanje pomena za obnovo ekosistemov, ki so utrpeli veliko 61kodo zaradi podnebnih sprememb; pritisk teh podnebnih sprememb na habitate in vrste pa naj bi se v prihodnosti 61e pove0dal. Ob upo61tevanju tega cilja in re7eima varovanja obmo0dja Natura 2000 Upravno sodi610de sodi, da je omejitev projektnih partnerjev, ki lahko sodelujejo pri izvajanju projekta, vsebinsko razumljiva in utemeljena na dolo0dbah Uredbe Natura 2000, ZON in ZG.
25. Tudi to7eenka dolo0dita spornega pogoja utemeljuje s sklicevanjem na dolo0dbe ZON in ZG, ki pa med pravnimi podlagami za izvedbo Javnega razpisa sploh nista navedena. Glede na to, da se obravnavani del Javnega razpisa nana61a na upravljanje ekosistemov, je seveda tudi pri projektih, ki se nana61ajo na te vsebine, treba upo61tevati dolo0dbe ZON.
26. To7eenka navaja tudi, da je ZRSVN edina dr7avna institucija za izvajanje naravovarstvenih ukrepov na vseh Natura 2000 obmo0djih v dr7avi. Pri tem se sklicuje na naloge, ki jih ZON naloga ZRSVN, kot osrednji strokovni instituciji za ohranjanje narave na ozemlju Republike Slovenije. Med zakonsko dolo0denimi nalogami poleg nalog upravljavca zavarovanih obmo0dij izpostavlja izvajanje javne slu7ebe ohranjanja sestavin biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, pripravo strokovnih podlag, varstvenih usmeritev in naravovarstvenih smernic, nadzor in usmerjanje izvajanja ukrepov na obmo0dju Natura 2000 ter sodelovanje pri pripravi in izvajanju upravljavskih na0drtov za obmo0dja Natura 2000.
27. Vrhovno sodi610de dopu610da mo7enost, da se vsebina projekta nana61a na vsebino nalog javne slu7ebe upravljavca zavarovanega obmo0dja, saj je to glede na obravnavano vsebino Javnega razpisa celo logi0dno. Vendar to ne pomeni, da s tem prijavitelj, tj. nosilec izbranega projekta, prevzema pristojnosti upravljavca zavarovanega obmo0dja. Nenazadnje bi bil ob taki razlagi Javni razpis v delu, ki dolo0da odgovornost nosilca projekta (tj. odgovornost za celotno izvedbo projekta), nezakonit, ali pa bi moral biti kot nosilec projekta dolo0den upravljavec zavarovanega obmo0dja.
28. ZON upravljanje zavarovanega obmo0dja v prvem odstavku 59. 0dlena opredeljuje kot opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo obmo0dje zavarovano, in so dolo0dene v aktu o zavarovanju. Tretji odstavek istega 0dlena pa dolo0da, da se upravljanje zavarovanega obmo0dja izvaja na podlagi na0dra upravljanja zavarovanega obmo0dja, 0de je v aktu o zavarovanju tako dolo0deno. Po 133. 0dlenu ZON upravljavec zavarovanega obmo0dja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na zavarovanem obmo0dju (prvi odstavek). V drugem odstavku tega 0dlena pa so v 20 to0dkah na61te1e naloge, ki jih upravljavec opravlja kot javno slu7ebo.
29. ZRSVN je bil ustanovljen na podlagi 115. 0dlena ZON, kot zavod za varstvo narave, ki opravlja naloge organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Te naloge ZON opredeljuje v 117. 0dlenu in sicer naloge javne slu7ebe (na61te1e v 23 to0dkah prvega odstavka 117. 0dlena) in naloge na podlagi javnega pooblastila (na61te1e v 5 to0dkah drugega odstavka 117. 0dlena). Med nalogami, ki jih opravlja kot javno slu7ebo, je v 12. to0dki prvega odstavka 117. 0dlena navedeno tudi upravljanje z zavarovanimi obmo0dji, ki jih je ustanovila dr7ava, 0de je v aktu o zavarovanju tako dolo0deno. Akt o zavarovanju obmo0dja, na katerega se je nana61al revidentkin projekt, je Uredba o posebnih varstvenih obmo0djih (obmo0djih Natura 2000).
30. Glede na dolo0dbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih obmo0dij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih obmo0dij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako obmo0dje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in te7ee posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kak61nimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a 0dlena). ZON pa v 118. 0dlenu izrecno dolo0da, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in te7o posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vklju0duje tak poseg.
31. Ni dvoma, da je obmo0dje Natura 2000 po ZON posebno varstveno obmo0dje (33. 0dlen). Ta obmo0dja dolo0di Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, dolo0di pa tudi varstvene cilje na teh obmo0djih ter predpi61e varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih obmo0dij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvr610dajo na0drti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja dobrin. Tako je vlada sprejela 7ee omenjeno Uredbo o posebnih varstvenih obmo0djih (obmo0djih Natura 2000), ki med drugim dolo0da varstvene cilje Natura obmo0dij in pravila ravnanja za doseganje teh ciljev; v tem okviru pa predvideva tudi presojo sprejemljivosti posegov v naravo, oziroma dolo0da, kdaj te presoje ni treba opraviti. V skladu s to uredbo je sprejela tudi Program upravljanja obmo0dij Natura 2000 (drugi odstavek 33. 0dlena), s katerimi je dolo0dila ukrepe za doseganje varstvenih ciljev.
32. Iz nobenega od teh predpisov torej ne izhaja zahteva, da lahko poseg v obmo0dje Natura 2000 izvaja le ZRSVN. To samo po sebi ne izhaja niti iz polo7eaja upravljavca zavarovanega obmo0dja niti iz nalog ZRSVN, ki jih to7enka navaja v zvezi z obmo0dji Natura 2000 (nadzor in usmerjanje izvajanja varstvenih ukrepov ter sodelovanje pri pripravi in izvajanju upravljavskih na0drtov). Tudi sicer varstvenih ukrepov ne izvajajo le upravljavci zavarovanih obmo0dij, nedvomno so med temi vsaj lastniki zemlji610c na zavarovanem obmo0dju in ob0dinske javne slu7ebe. Zato pogojevanja sodelovanja tega zavoda pri projektih, ki se nana61ajo na zavarovana obmo0dja, ni mo7ne utemeljiti s trditvijo, da bi bil projekt brez projektnega sodelovanja ZRSVN nezakonit.
Glede stvarno upravi0denega razloga za razlikovanje
33. Navedeno pomeni, da trditve o nezakonitosti projektov brez sodelovanja tega zavoda, ne morejo utemeljiti razumnega, stvarno upravi0denega razloga za razlikovanje med prijavitelji projektov, katerih projektna partnerja sta bodisi ZRSVN bodisi ZGS in prijavitelji projektov, katerih projektna partnerja nista navedena zavoda.
34. Tudi ob upo61tevanju, da gre za podro0dje ohranjanja narave in sistem varstva naravnih vrednot, kot ga ureja ZON, je sporni pogoj zgolj navidezno stvarno povezan s predmetom urejanja. Utemeljevanje tega pogoja s polo7ebajem in pristojnostmi ZRSVN bi namre0d pomenilo, da so lahko sredstva za sofinanciranje projektov na obmo0djih Natura 2000 namenjena le projektom ZRSVN, kar pa ne izhaja ne iz Javnega razpisa ne iz njegovih pravnih podlag, ne iz ZON. Uredba sicer v 22. in 25. 0dlenu dolo0da, da se sredstva pripadajo0de slovenske udele7eb0dine neposrednemu prora0dunskemu uporabniku (kar je glede na 127. 0dlen ZON tudi ZRSVN) dodelijo za v naprej opredeljeni projekt, ki je v skladu z nameni finan0dnih mehanizmov in prispeva k ciljem programa, vendar morajo ta projekt potrditi dr7eave donatorice. V obravnavanem primeru pa gre za javni razpis iz 23. 0dlena te uredbe, ki ne predvideva v naprej opredeljenih projektov.
35. Kot izhaja iz besedila Javnega razpisa, je bil njegov predmet financiranje izbranih projektov, tj. projektov, ki izkazujejo skladnost projektne intervencijske logike s planiranimi ciljnimi vrednostmi kazalnikov neposrednih u0dekov programa. Pravni polo7eaj in pristojnosti ZRSVN po dolo0dbah ZON in ZGS po dolo0dbah ZG pa sami po sebi ne utemeljujejo, da navedenih zahtev ne morejo dose0di projekti brez njunega projektnega partnerstva.
36. Prijavitelj projekta po tretjem odstavku 7.1. točke Javnega razpisa (v primeru odobritve projekta za sofinaciranje) prevzame vlogo nosilca projekta in nosi odgovornost za celotno izvedbo projekta. Glede na zadnji stavek 4. točke Javnega razpisa projektni partner "le" sodeluje pri razvoju in izvedbi projekta. Vloga projektnih partnerjev po splošni opredelitvi torej ni zagotavljanje zakonitosti in izvedljivosti ukrepov projekta, kot to zmotno navaja toženka v odgovoru na revizijo. To vlogo lahko opravi (ali celo mora opraviti) izbirna komisija že z izborom takih (tj. zakonitih in izvedljivih) programov. Nenazadnje tudi Uredba v 21. členu v sestavi izbirne komisije predvideva sodelovanje strokovnjakov, ne le strokovnjakov nosilcev programov, temveč tudi drugih strokovnjakov. Jasno pa je, da je njena naloga ne le preverjanje administrativne ustreznosti, temveč tudi izbor projektov, ki se jim dodelijo sredstva. Smisel take sestave komisije je namreč prav v tem, da je sposobna preverjati zakonitost in izvedljivost prijavljenih programov.
37. Pogoj, tako kot je določen, celo privede do tega, da je ZRSVN subjekt, ki s tem, ko sprejme ali zavrne sodelovanje pri projektu, dejansko "odloča", kateri projekti bodo izpolnjevali vstopne pogoje za sodelovanje na Javnem razpisu, na kar utemeljeno opozarja revizija. Ne gre torej le za očitek o neprimernosti oziroma nesmotrnost razpisnega pogoja, temveč za vprašanje razumnosti tega vstopnega pogoja z vidika zahteve po možnosti enakopravnega sodelovanja prijaviteljev projektov.
38. Toženka sicer v odgovoru na revizijo trdi, da bi bilo morebitno arbitrarno ali neutemeljeno zavrnitev sodelovanja zavodov predmet samostojnega pravnega varstva in da takšno ravnanje ne vpliva na presojo zakonitosti razpisnega pogoja. Presoja razlogov ZRSVN za zavrnitev projektnega partnerstva v okviru presoje zakonitosti spornega pogoja res ni mogoča. Izven tega postopka pa ni videti pravnih sredstev za izpodbijanje odločitve ZRSVN, ali bo sodeloval pri projektu ali ne, saj pri tej odločitvi ne gre za odločanje v upravnem postopku, čeprav sta oba zavoda javnopravna subjekta. V obravnavanem primeru namreč ne gre za izvajanje javnih pooblastil zavodov, ampak za odločanje o partnerskem sodelovanju pri projektu, za katerega prijavitelj uveljavlja sredstva iz Javnega razpisa.
39. Vrhovno sodišče pripominja še, da spornega vstopnega pogoja ne bi izpolnjevala niti vloga prijavitelja za projekt s projektnim partnerjem iz države donatorice (2. točka prvega odstavka 7. člena Uredbe), če kot projektni partner ne bi sodeloval tudi ZRSVN. To pomeni, da sporni pogoj ne sledi cilju, ki ga javni razpis navaja v zadnjem odstavku 7.2 točke (Upravičenost partnerjev). Ta kot enega glavnih ciljev finančnih mehanizmov bilateralnega sodelovanja navaja spodbujanje sodelovanja in partnerstva med institucijami Republike Slovenije in državami donatoricami. Tako iz 11. točke Javnega razpisa (Izbirni postopek) izhaja, da je bilo tudi za projektne vloge (ki so izpolnjevale merila kakovosti) na rezultatu B.4 predvideno 5 točk, če je bil v projektno partnerstvo vključen partner vsaj iz ene države donatorice. Pogojevanje sodelovanja določenih partnerjev pa je privedlo prav do izključitve projektov s partnerji iz držav donatoric. Da bi tako izjemo predvidevale pravne podlage Javnega razpisa, Upravno sodišče ni ugotovilo, čeprav je presodilo, da v teh predpisih ni določb, ki bi izključevale ureditev, kot je ureditev upravljanja z območjem Natura 2000 v Sloveniji.
40. Vse navedeno utemeljuje presojo, da sporni pogoj ni v razumni povezavi s predmetom Javnega razpisa, zato za razlikovanje med prijavitelji ni podan stvarno upravičen razlog. Odgovor na prvo dopuščeno revizijsko vprašanje je torej nikalen že zato, ker je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Kolikor se načelo enakopravne obravnave ponudnikov po ZJN-3 (na katerega se sklicuje ZJF), ki vključuje tudi prepoved diskriminacije, kot jo opredeljuje drugi odstavek 7. člena ZJN-3, sklada z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, je namreč odgovor na dopuščeno vprašanje nujno nikalen tudi glede nediskriminatornosti spornega pogoja.
Presoja v konkretnem primeru
41. Po navedenem izpodbijana sodba Upravnega sodišča temelji na materialnopravno napačni presoji skladnosti obravnavanega razpisnega pogoja, z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker je revizija utemeljena že zato, ker je že sam razpisni pogoj v neskladju z načelom enakosti, Vrhovno sodišče ni odgovarjalo na drugo dopuščeno vprašanje (tj. vprašanje glede zakonitosti določitve tega razpisnega pogoja v razpisni dokumentaciji in ne v javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu).
42. Ker je revizija utemeljena že zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kateri temeljita tako odločitev tožene stranke kot sodba Upravnega sodišča, dejansko stanje, ki je ob pravilni uporabi materialnega prava pravno odločilno, pa med strankami ni sporno, je Vrhovno sodišče sledilo tožbenemu in revizijskemu predlogu in na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 64.a člena ZUS-1 ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta, saj je bilo z njim poseženo v pravico revidentke do enake obravnave na Javnem razpisu.
43. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo, da je že Upravno sodišče, kljub revidentkinem tožbenem predlogu (ta se je nanašal tako na sklep, s katerim je bila zavrnjena revidentkina vloga, kot sklep, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba) štelo, da je predmet tega upravnega spora prvostopenjski sklep, saj je bilo z njim odločeno o revidentkini prijavi na Javni razpis (42. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
K II. točki izreka
44. Vrhovno sodišče je spremenilo tudi odločitev o stroških, saj je ta odvisna od končnega uspeha strank v postopku.
45. Revidentka je z revizijo in s tožbo uspela zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških celotnega sodnega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
46. Stroški postopka s tožbo so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV (84,70 EUR) skupaj znaša 469,70 EUR.
47. Stroške revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z 12. členom Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek), in upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo. OT v tarifni številki 34 ne vsebuje določbe o nagradi za predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu. Ker pa sta revizijska postopka v upravnem sporu in v pravdnem postopku enaka, se v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT nagrada za predlog za dopustitev revizije odmeri po določbah OT, ki veljajo za pravdni postopek. Vrhovno sodišče je zato revidentki za predlog za dopustitev revizije ob uporabi 4. točke tarifne številke 22 v povezavi s 1. točko tarifne številke 34 OT priznalo 625 točk, za revizijo pa 437,5 točke (5. točka tarifne številke 34 v povezavi s 5. točko tarifne številke 22 OT, po kateri se 50 odstotkov nagrade za predlog za dopustitev revizije všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo). Za revizijski postopek se tako, ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), priznajo stroški v višini 637,5 EUR (1.062,5 točke) in 2 % oziroma 1 % zahtevanih materialnih stroškov v znesku 12,38 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj torej 649,88 EUR, povečano za 22 % DDV (142,97 EUR) pa 792,85 EUR.
48. Stroški upravnega spora na obeh stopnja tako znašajo 1.262,55 EUR, ki jih je dolžna toženka revidentu povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, od takrat dalje pa z zamudnimi obrestmi (378. člen v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).
Glasovanje
49. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.
-------------------------------
1Glej tudi 7. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-217/14 z dne 7. 2. 2018.
2Iz Javnega razpisa torej ne izhaja, da je bilo sofinanciranje omejeno na projekte izboljšanja upravljanja ekosistemov zgolj na območjih Natura 2000. To tudi iz razpisne dokumentacije ne izhaja. Nenazadnje niti sporni pogoj ne določa, da mora biti projektni partner ZRSVN kot upravljavec območij Natura 2000. Določa obvezno partnerstvo upravljavca zavarovanega območja po ZON, to pa ni nujno ZRSVN. Ta z zavarovanimi območji, ki jih je ustanovila država, upravlja, če je v aktu o zavarovanju tako določeno (12. točka prvega odstavka 117. člena ZON) in v primerih iz petega odstavka 130. člena ZON.
3Tako Ustavno sodišče že v odločbi U-I-249/05 z dne 11. 1. 2007.
4Javni razpis je bil objavljen na podlagi 106.i člena ZJF.