Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal zahtevek na razveljavitev Aneksa št. 1 k zakupni pogodbi št. 31-10694/2014 z dne 23. 8. 2014, sklenjen med tožencema ter zahteval, da se nepremičnina parc. št. 347 (vinograd v izmeri 622 m2) in parc. št. 348/1 (vinograd v izmeri 14.085 m2), obe k. o. ..., oddata v zakup tožniku.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo drugega toženca in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije drugi toženec. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: ‒ Ali je materialno pravno pravilna interpretacija določbe 1. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ, da v konkretnem primeru drugotožena stranka ne izpolnjuje pogojev za prednostnega upravičenca prvega reda, saj je drugotožena stranka zakupnik le dela kmetijskega zemljišča (in ne celote), ki se daje v zakup s še drugim zemljiščem kot celota? ‒ Ali na izpolnjevanje pogoja prednostnega upravičenca prvega reda tj. zakupnika, kakor koli vpliva dejstvo, kolikšen delež zemljišča, ki se oddaja v zakup ima ta že v zakupu? ‒ Ali je na prednostnega upravičenca prvega reda, skladno s 1. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ, mogoče vezati pogoj višine deleža zakupa? ‒ Ali je mogoče 1. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ razlagati tako, da v konkretnem primeru stranka ne bi imela enakega interesa za sklenitev nove zakupne pogodbe, kot če bi le-to sklepala za enak obseg kot že sklenjeno zakupno pogodbo? ‒ Ali je pri tolmačenju besedne zveze „zemljišče, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup“ mogoče šteti, da je izpolnjen namen zakonodajalca, da se ohranja in izboljša pridelovalni potencial ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, kljub temu, da takšno zemljišče nima nikakršne funkcionalne povezave z zemljiščem, ki se oddaja v zakup? ‒ Ali je odgovor na prejšnje vprašanje kaj drugačen, če je takšno funkcionalno povezavo dejansko nemogoče vzpostaviti ali pa bi bila vzpostavitev te povezave povezana z nesorazmernimi stroški? ‒ Ali je mogoče šteti, da je olajševanje in izboljšanje gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči z zaokroževanjem, njihovim povezovanjem v prostorsko povezane zemljiške kose, kar je pravzaprav bistven namen in cilj ZKZ izpolnjen tudi, če funkcionalna povezava med zemljišči ne obstoji, ampak bi ob predhodnem investicijskem posegu lahko nastala? ‒ V zvezi s prejšnjim vprašanjem pa še ali lahko sodišče razlog, da bi takšna funkcionalna povezava lahko nastala (ob predhodnem investicijskem posegu) uporabi kot argument, da je že s tem, ko bi le-ta povezava lahko nastala izpolnjen namen lažjega in bolj ekonomičnega obdelovanja kmetijskih zemljišč in zaokroženosti kmetijskih gospodarstev?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).