Jedro

Za presojo, ali je bil določen pravni posel sklenjen znotraj časovnih meja 5. člena ZDen, je relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ne pa čas pogajanj, dogovorov, prepoved razpolaganja in podobno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi so predlagateljice predlagale denacionalizacijo treh nepremičnin s parc. št. 199/1, 199/2 in 199/3, vl. št. 390, k.o. ...

Sodišče prve stopnje je njihovemu predlogu delno ugodilo, in sicer glede nepremičnin s parc. št. 199/2 in 199/3, vl. št. 390, k.o. ... Zavrnilo pa je predlog v delu, ki se nanaša na parc. št. 199/1, vl. št. 390, k.o. ... Ugotovilo je, da je lastninska pravica na navedeni parceli prenehala na podlagi prodajne pogodbe med F. T. in Skladom za komunalno urejanje zemljišč Občine ... z dne 19.6.1970. To pa je obdobje, ki presega časovne meje 5. člena Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/1991 do Uradni list RS, št.18/2005; v nadaljevanju ZDen).

Pritožbeno sodišče je pritožbo predlagateljic proti zavrnilnemu delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Proti temu sklepu vlagajo revizijo predlagateljice. Uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlagajo, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo njihovi pritožbi ugodeno, odločitev v zavrnilnem delu razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navajajo, da so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim je v celoti sledilo pritožbeno sodišče, v nasprotju z dokazi, ki so jih predložile in glede katerih sodišče prve stopnje, pa tudi sodišče druge stopnje nista zavzeli nobenega stališča. Zaključki v obrazložitvi sklepa naj bi bili tudi v nasprotju z listinskimi dokazi, zaradi česar ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve sodišča. Podana naj bi bila bistvena kršitev postopka.

Sodišče naj bi ne upoštevalo dejstva, da je bila v času nacionalizacije parc. št. 199 enotna parcela, s katero je Skupščina občine ... v celoti razpolagala že v letu 1967, ko je bila naročena geometrska delitev parcele na tri nove. Prodajna pogodba za parceli št. 199/2 in 199/3 je bila sklenjena 30.5.1967, vendar že takrat lastnik s parc. št. 199/1 ni smel razpolagati. Prepoved razpolaganja je namreč realiziral Sklad za komunalno urejanje zemljišč. S pravnim prednikom predlagateljic je hotel skleniti pogodbo že v letih 1967 in 1968. Med obema so potekali razgovori (pravni prednik predlagateljic je vztrajal pri zamenjavi parcele). Ves čas razgovorov je bila parcela 199/1 blokirana. Ko je F. T. ugotovil, da je dejansko parcela razlaščena in da dejansko od parcele ne bo dobil ničesar, je sklenil sporno prodajno pogodbo, ki pa ne predstavlja njegove prave in resnične volje.

Revidentke menijo, da je zato, ker je bila sporna parcela dejansko razlaščena že pred spremembo Zakona o razlastitvi, podana pravna podlaga za denacionalizacijo.

Iz predloženih listin in celotne dokumentacije v zvezi z gradnjo stanovanjskega naselja V. (revizija jih našteva), je razvidno, da je bila predniku predlagateljic razlaščena tudi parcela 199/1. Vseh teh dokazov pa sodišče druge stopnje ni upoštevalo in do njih ni zavzelo stališča. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Dejanska ugotovitev nižjih sodišč, na katero je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP) vezano, je, da je bila prodajna pogodba za parcelo št. 199/1, vl. št. 390, k.o. ..., sklenjena 19.6.1970. Ta pogodba pa je bila podlaga za prenos lastninske pravice na navedeni parceli. Te ugotovitve zaradi prej navedene prepovedi predlagateljice v reviziji več ne morejo izpodbiti.

Sicer pa revizijsko sodišče ugotavlja, da te pravno odločilne okoliščine revizija niti ne napada, niti v zvezi z njeno ugotovitvijo ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizija trdi, da je bila ta nepremičnina dejansko razlaščena že prej ter da so zaradi dokazovanja tega dejstva sodišču tudi predlagali številne listinske dokaze, ki pa jih nižji sodišči nista upoštevali. V zvezi s tako uveljavljano bistveno kršitvijo velja najprej pojasniti, da ni dovolj opredeljena. Revidentke namreč ne pojasnijo, v katerih vlogah so podani takšni dokazni predlogi in tako niti ne bi bilo mogoče preizkusiti, ali so revizijske navedbe točne. Vendar pa v nobenem primeru to za odločitev v tej zadevi niti ne bi bilo bistveno. Pojma dejanske razlastitve namreč ne pozna niti ZDen niti kak drug predpis in na takšno (zatrjevano) okoliščino tudi ne navezuje pravnih posledic. Predlagateljice sicer zatrjujejo, da je bilo njihovemu pravnemu predniku že pred sklenitvijo prodajne pogodbe (in v časovnih mejah 5. člena ZDen) prepovedano razpolaganje s sporno nepremičnino ter da je bila sporna parcela že prej vključena v zazidalni načrt stanovanjskega naselja V. Vse navedeno pa je z vidika denacionalizacije pravno nepomembno. ZDen odpravlja krivice, nastale zaradi prenehanja lastninske pravice. Lastninska pravica pa je prenehala bodisi z izdajo splošnega akta o podržavljenju bodisi na podlagi konkretnega akta o prenosu lastninske pravice (npr. prodajne pogodbe) in kasnejše zemljiškoknjižne izvedbe tega prenosa. Urbanistični načrti, pogajanja, namen pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini in podobno na stvarnopravnem področju niso imeli nikakršnih učinkov. Določene stvarnopravne učinke je sicer lahko imela takšna ali drugačna omejitev lastninske pravice (npr. prepoved razpolaganja), vendar spet ne takšnih, da bi se nanje navezovala uporaba ZDen.

Tako se izkaže, da se vsi revizijski očitki nanašajo na pravno irelevantne okoliščine. Edino, kar je pomembno, je to, da je bila pogodba, ki je predstavljala podlago za prenos lastninske pravice na sporni nepremičnini, sklenjena izven časovnih mej 5. člena ZDen. V takšnem položaju pa zahtevek na tej podlagi, kot sta pravilno pojasnili že nižji sodišči, ne more biti utemeljen. Gre namreč za pravni posel, sklenjen v obdobju, za katerega je že zakonodajalec na splošni ravni ocenil, da ne terja denacionalizacijskih posegov. Gre za pravni posel, za izpodbijanje katerega zadoščajo (oz. so zadoščala) splošna pravila pogodbenega prava.

Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).