Jedro

Pritožba, ki jo je pritožnik vložil sam, se ne more naknadno spremeniti v pritožbo, vloženo po odvetniku zgolj zato, ker je pritožnik sodišču več kot mesec dni po vložitvi pritožbe namesto potrdila, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, k predložitvi katerega je bil pozvan, po odvetniku poslal še vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev pritožbe", v kateri "vztraja pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025".

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 304/2025-6 z dne 3. 4. 2025, o zavrženju tožbe zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 12/2025 z dne 23. 1. 2025.

2.V obrazložitvi je pojasnilo, da tožnikova pritožba z dne 25. 4. 2025 ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice - tožnik, ki ni opravil pravniškega državnega izpita (potrdila, ki bi dokazovalo nasprotno, ni predložil niti po pozivu sodišča), jo je vložil sam in ne po pooblaščencu. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je 30. 5. 2025 po odvetniku poslal še vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev pritožbe", v kateri je vztrajal pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025 in predlagal razveljavitev sklepa. Pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti ob vložitvi pritožbe glede na določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter sodno prakso Vrhovnega sodišča namreč z naknadno dopolnitvijo pritožbe po odvetniku ni mogoče odpraviti.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in o tožbenem zahtevku meritorno odloči oziroma vrne zadevo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. Navaja, da pritožba, katere vsebino je z dopolnitvijo pritožbe z dne 30. 5. 2025 potrdil njegov pooblaščenec, ni več pritožba, ki jo je vložila stranka sama. Ker Upravno sodišče o njej ni vsebinsko odločilo, gre za kršitev ustavne pravice do sodnega varstva.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku bodisi po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), ali sama, če je enako strokovno usposobljena, kot bi bil izbrani pooblaščenec, torej če ima opravljen pravniški državni izpit.

6.V tem primeru ni sporno, da je 25. 4. 2025 pritožnik pritožbo vložil sam. Ko ga je Upravno sodišče pozvalo k predložitvi dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je 30. 5. 2025 namesto zahtevanega potrdila po odvetniku poslal dopolnitev pritožbe, v kateri je navedel, da vztraja pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025 ter predlagal, naj Upravno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Tej vlogi je priložil tudi pooblastilo odvetnika z dne 26. 5. 2025.

7.Vprašanje, ki ga pritožba odpira, je, ali se ob opisanem procesnem dejanskem stanju pritožba z dne 25. 4. 2025 lahko obravnava kot pritožba, vložena po odvetniku. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor nikalen. Pritožba, ki jo je pritožnik vložil sam, se ne more naknadno spremeniti v pritožbo, vloženo po odvetniku zgolj zato, ker je pritožnik sodišču več kot mesec dni po vložitvi pritožbe namesto potrdila da ima sam opravljen pravniški državni izpit, k predložitvi katerega je bil pozvan, po odvetniku poslal še vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev pritožbe", v kateri "vztraja pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025". Nepravilnosti, k odpravi katere je bil pozvan, s tem namreč očitno ni saniral.

8.Okoliščina, da pritožnik pravno sredstvo na Vrhovno sodišče vlaga sam, tudi ni okoliščina nepopolne ali nerazumljive vloge, ki bi jo vlagatelj lahko popravil ali dopolnil (dopolnitev je lahko le v tem, da stranka naknadno sama predloži potrdilo o lastnem pravniškem državnem izpitu). Če stranka, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vlaga pravno sredstvo sama, dopolnitev že pojmovno ni mogoča. Takšnemu pravnemu sredstvu namreč nič ne manjka in tudi ni nerazumljivo, le dovoljeno ni. Če bi ga vračali "v popravo", bi ta poprava logično lahko pomenila le, da bi stranka morala najti odvetnika, ki bi <em>njeno</em> vlogo opremil s svojim imenom in žigom. Ker bi to vsebinsko še vedno ostala vloga, ki jo je napisala stranka, bi se s tem izničil celoten smisel obveznega odvetniškega zastopanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je med drugim tudi v zagotovitvi kakovostne pravne argumentacije.

9.Kar pa zadeva zatrjevano neskladje s pravico do sodnega varstva, ima ta pravica glede dostopa do Vrhovnega sodišča le omejen pomen v smislu, da zakon, če to možnost dopusti, ne sme postavljati nerazumnih formalnih ovir, ki stranki ta dostop dejansko pretirano otežujejo.

Da bi zgoraj zavzeta razlaga prvega odstavka 22. člena ZUS-1 (za katerega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 že ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo) predstavljala nerazumno formalno oviro, ki bi pritožniku ta dostop dejansko pretirano otežila, pa pritožba, ki povzema zgolj splošna stališča glede pravice do sodnega varstva, niti ne uveljavlja.

10.Ker pritožnikove pritožbe z dne 25. 4. 2025 torej ni mogoče obravnavati kot pritožbe, vložene po odvetniku, bi moral pritožnik za obstoj postulacijske sposobnosti izkazati izpolnjevanje pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker tega kljub pozivu Upravnega sodišča ni storil (in te ugotovitve s pritožbo tudi ne izpodbija), je presoja, da je pritožba nedovoljena iz razloga po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela, pravilna.

11.Vrhovno sodišče na koncu še dodaja, da tudi če bi Upravno sodišče dopolnitev pritožbe obravnavalo kot samostojno pritožbo, bi bila ta prepozna. Iz vročilnice, pripete izvirniku izpodbijanega sklepa v spisu Upravnega sodišča, namreč izhaja, da je bil ta pritožniku vročen 11. 4. 2025, kar pomeni, da bi bila pritožba z dne 30. 5. 2025 vložena po preteku petnajst dnevnega zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP).

12.Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Primerjaj tudi sklepe Vrhovnega sodišča I Up 278/2024 z dne 18. 12. 2024 (5. točka obrazložitve), I Up 427/2009 z dne 16. 12. 2010 (5. točka obrazložitve), I Up 201/2010 z dne 26. 1. 2011 (6. točka obrazložitve) in I Up 61/2011 z dne 14. 4. 2011 (9. točka obrazložitve).

2Sklep Vrhovnega sodišča I Up 278/2024 z dne 18. 12. 2024, 6. točka obrazložitve in tam citirana pravna literatura.

3Odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011 (13. točka obrazložitve in tam citirana sodna praksa).

4Ta se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

5Za to se pritožnik sicer ne zavzema, saj v pritožbi vztraja, da je šlo zgolj za dopolnitev pritožbe z dne 25. 4. 2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 22, 22/2

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.