Jedro

Utemeljen sum pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

Izrek

Zahteva zagovornikov osumljenega A.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 5.1.2008 zoper osumljenega A.S. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki zoper osumljenca teče od 4.1.2008 od 01.00 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 7.1.2008 pritožbo osumljenčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep so osumljenčevi zagovorniki dne 17.1.2008 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navajajo, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sklepov. V zahtevi navajajo, da izpodbijani odločbi v delu, ki se nanaša na osumljenega A.S., nimata razlogov glede utemeljenosti suma o udeležbi osumljenca pri očitanih mu kaznivih dejanjih; kršene pa so bile pravice obrambe, ker preiskovalna sodnica o odreditvi pripora ni odločila takoj po izvedenem naroku po 204.a členu ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in pripor zoper osumljenca odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec A.P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP dne 25.1.2008, predlaga zavrnitev zahteve.

4. Osumljenec in njegovi zagovorniki so bili z odgovorom državnega tožilca seznanjeni ter so se zagovorniki do navedb v odgovoru pisno izjasnili z vlogo z dne 4.2.2008. B.

5. Sodišče sme odrediti pripor ob pogojih, ki so določeni v zakonu: da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. - 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper osumljenega A.S. pravilno presodilo, da so navedeni razlogi za odreditev pripora podani in za takšno svojo presojo navedlo tudi razumne razloge ter presodilo tudi, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi in njihovega premoženja.

6. Zagovorniki v zahtevi za varstvo zakonitosti bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP uveljavljajo z navedbo, da izpodbijana pravnomočna odločba v delu, ki se nanaša na osumljenega A.S., nima razlogov o odločilnih dejstvih - utemeljenosti suma o udeležbi osumljenca pri očitanih mu kaznivih dejanjih, ker sodišče zbranega gradiva priloženega ovadbi, v sklepu ni presodilo na način, kot zahteva sedmi odstavek 364. člena ZKP.

7. Določba 364. člena ZKP predpisuje obvezne sestavine pisno izdelane sodbe; medtem ko sestavine in vsebino sklepa o odreditvi pripora določa drugi odstavek 202. člena ZKP. Navedena zakonska določba zahteva, da se v sklepu o priporu med drugim obrazloži tudi utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je pravni standard, ki ga ZKP ne definira, niti zanj ne določa meril in je tudi zakonski pogoj za odreditev pripora. Po stališču ustavnosodne prakse pa pomeni utemeljen sum visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

8. Navedbam zagovornikov, da izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora nima razlogov o odločilnem dejstvu - utemeljenosti suma glede osumljencu očitanih kaznivih dejanj velike tatvine (enako kršitev so zagovorniki uveljavljali že v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ki je bila s sklepom senata z dne 7.1.2008 zavrnjena) vrhovno sodišče ne more pritrditi. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu (stran 2 sklepa preiskovalne sodnice, stran 2 sklepa senata) pravilno ugotovilo utemeljenost suma o udeležbi osumljenega A.S. pri storitvi kaznivih dejanj dne 3.1.2008 na podlagi dejstev, da je vozilo, ki so ga neposredno po storitvi kaznivih dejanj (ki so bila storjena v roku ene ure) ustavili policisti, vozil osumljenec; poleg osumljenca pa so bili v vozilu še trije sopotniki; v vozilu so bile najdene pekovske košare polne cigaret (za katere je bilo ugotovljeno, da izhajajo iz vloma v trgovino M.); sled obuvala, najdena na kraju kaznivega dejanja, pa je bila enaka sledi obuvala enega izmed sopotnikov v osumljenčevem vozilu - soosumljenega E.Č. Ker so bili osumljeni A.S. in soosumljenci skupaj že pred storitvijo kaznivih dejanj, kot tudi neposredno po storitvi dejanj, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu utemeljeno zaključilo, da so pri storitvi očitanih jim kaznivih dejanjih sodelovali vsi štirje osumljenci.

9. Neutemeljeno zagovorniki v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo kršitev določbe 204.a člena ZKP z navedbo, da je bila osumljencu kršena pravica do obrambe, ker preiskovalna sodnica o predlogu za odreditev pripora ni odločila takoj po izvedenem naroku, temveč je po prekinitvi naroka dopustila državni tožilki navajanje novih dejstev in dokazov. Enako kršitev so zagovorniki uveljavljali tudi v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ki je bila s sklepom senata z dne 7.1.2008 zavrnjena.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskovalna sodnica zaslišanje osumljenega A.S., pri katerem sta bila navzoča državna tožilka in osumljenčeva zagovornica, začela dne 5.1.2008 ob 18.50 uri. Po zaslišanju osumljenca je opravila priporni narok po 204.a členu ZKP. Na tem naroku je državna tožilka izjavila, da bo zoper osumljenca zahtevala uvedbo preiskave zaradi utemeljenega suma storitve dveh poskusov kaznivih dejanj velike tatvine in kaznivega dejanja velike tatvine, ki naj bi jih osumljenec storil v sostorilstvu s še tremi osumljenci, v poznih nočnih urah dne 3.1.2008, na škodo gostinskega lokala B., Frizerskega studia M. in trgovine M. ter predlagala odreditev pripora zoper osumljenca iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju osumljenca je državna tožilka v zvezi s predlogom za odreditev pripora navedla, da je bil "osumljeni S. že nepravnomočno obsojen dne 24.9.2007, kjer mu je bila za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 249. člena KZ izrečena pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila določena kazen šest mesecev zapora in preizkusna doba dveh let; poleg tega pa je bil tudi v priporu, in sicer zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar pa je tudi v tem postopku izrečena sodba še nepravnomočna". Narok je bil zaključen ob 19.30 uri in očitno takoj za tem nadaljevan (list. št. 194), ko je državna tožilka navedla v zvezi s predkaznovanostjo osumljenca opravilne številke zadeve, v katerih je bila zoper osumljenca izrečena obsodilna nepravnomočna sodba, na kar je zagovornica tudi odgovorila in je bil za tem narok zaključen ob 19.45 uri. Preiskovalna sodnica je s sklepom, katerega pisni odpravek je bil osumljencu in zagovornici vročen 5.1.2008 ob 20.10 uri, zoper osumljenca odredila pripor (list. št. 195 - 198), ob 20.20 uri pa je osumljenčeva zagovornica na zapisnik pri preiskovalni sodnici podala pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora.

11. Pravilno zagovorniki v zahtevi za varstvo zakonitosti navajajo, da se dokazi na naroku po 204.a členu ZKP ne izvajajo. Vrhovno sodišče glede na zapisnik z dne 5.1.2008 (list. št. 189-194) ugotavlja, da je državna tožilka takoj po zaslišanju osumljenca v predlogu za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, le-to utemeljevala z okoliščino, da je bil osumljenec zaradi kaznivih dejanj ponarejanja denarja in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili že (nepravnomočno) obsojen in v nadaljevanju naroka 15 minut za tem te svoje navedbe konkretizirala z opravilno številko zadeve in da sta osumljenec in zagovornica imela možnost odgovoriti tudi na te navedbe državne tožilke. Zato Vrhovno sodišče ne more pritrditi navedbam v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je bila osumljencu kršena pravica do obrambe, ker da je preiskovalna sodnica pred odreditvijo pripora državni tožilki dopustila navajanje novih dejstev in dokazov, saj je v nadaljevanju naroka šlo le za konkretizacijo kazenskih zadev, kjer je zoper osumljenega A.S. bil postopek zaključen z izrekom (nepravnomočne) sodbe oziroma, kot to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja tudi senat sodišča prve stopnje, za podatek, ki je razviden tudi iz vpisnika za kazenske zadeve Okrožnega sodišča v Kranju.

C.

12. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je zahteva za varstvo zakonitosti uveljavljala, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).