Jedro

Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagateljico oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

II. Pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljice za oprostitev plačila sodnih taks in ji naložilo, da takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja v znesku 2.227,20 EUR plača v 12-tih mesečnih obrokih po 185,60 EUR. Tako je odločilo na podlagi ugotovitev, da preživlja dva mladoletna otroka, pri čemer z enim od njiju živi v skupnem gospodinjstvu in zanj preživnine še ne prejema, za drugega pa plačuje po 130,00 EUR mesečne preživnine; da prejema po 836,79 neto plače mesečno, da je lastnica osebnega avtomobila, vrednega približno 6.000,00 EUR in da je solastnica nepremičnine, ki je predmet tega postopka. Na podlagi njene ocene vrednosti spornega predmeta in ob uporabi meril, ki veljajo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV) je ocenilo, da ne izpolnjuje pogojev za popolno oprostitev plačila sodnih taks zaradi kriterija vrednosti premoženja. Po ugotovitvi, da odmerjena sodna taksa sicer predstavlja skoraj trikratnik njene neto plače, ji je dovolilo obročno odplačilo odmerjene takse.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodnih taks v tem postopku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Njegova odločitev je v nasprotju z Zakonom o sodnih taksah in sorodnimi predpisi ter z ugotovljenim dejanskim stanje. Glede vrednosti premoženja navaja, da gre za nedograjeno stanovanjsko hišo, ki je predmet delitve solastnega premoženja in od katerega nima nobenih dohodkov niti ne ve, kdaj in koliko denarja bo z delitvijo pridobila. Odločitev sodišča je v nasprotju z namenom zakonodajalca in sodno prakso. Prilaga odločitev sodišča v drugem primeru, ko nerazdeljene solastnine ni upoštevalo pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (1. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 1. odst. 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na stranki (2. in 3. odst. 12. čl. ZST-1).

5. Pritožnica je v vlogi za taksno oprostitev navedla, da razen delež na premoženju, ki je predmet tega postopka za delitev solastnine, nima drugega premoženja. V izjavi o premoženjskem stanju (priloga A5) je navedla, da iz premoženja ne prejema dohodkov. V pritožbi zaradi odločitve prvega sodišča v zvezi z vrednostjo premoženja dodatno pojasnjuje, da gre za nedograjeno stanovanjsko hišo, ki ji ne daje dohodkov.

6. Odločilno pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je, ali bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani (1. odst. 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri tem skrbno presoditi vse okoliščine primera, zlasti premoženjsko stanje strank in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (4. odst. 13. čl. ZST-1). Pritožnica pravilno opozarja, da zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 278/98).

7. Glede na dejanske ugotovitve prvega sodišča o nizkih mesečnih prejemkih predlagateljice (836,79 EUR neto plače), oziroma o nizkem mesečnem dohodku na člana njene družine (le po 353,40 EUR mesečno), preživninske obveznosti do dveh mladoletnih otrok ter ob neizkazanih dohodkih iz premoženja, se tako izkaže, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Ugotovljeno slabo premoženjsko in finančno stanje pritožnice na eni strani ter visoka sodna taksa, ki bi jo morala plačati v tem postopku (2.227,20 EUR), namreč ne daje osnove za zaključek, da s plačilom sodne takse, čeprav obročnim, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani. Plačilo posameznega obroka (v višini 185,60 EUR) namreč predstavlja skoraj polovico ugotovljenega povprečnega dohodka na člana njene družine, ki po ugotovitvah prvega sodišča znaša le 353,40 EUR mesečno.

8. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnico oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku (3. točka 365, čl. ZPP).

9. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku.