Jedro

Sodišče pojasnjuje, da je glede javnih razpisov vsebinska presoja sodišča omejena. Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne more spuščati v presojo strokovnosti takšne odločitve, ob izpolnjenem pogoju, da je argumentacija razumna. Nerazumnosti pa v obravnavanem primeru izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju: Sklad) ni odobril vloge tožnika, ki je dne 5. 9. 2013 vložil prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 (v nadaljevanju Javni razpis). Iz obrazložitve izhaja, da je komisija za dodelitev sredstev upoštevala merila za izbor in ocenila tožnikovo vlogo z 79 od 100 možnih točk. Prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, je 80 ali več točk, ker se je po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegli prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva. Zato so vrednost pri dodelitvi sredstev imele operacije z višjim številom točk. Tožena stranka obrazloži dosežene točke pri vsakem od sedmih meril. Pri merilu 1: Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami, iz obrazložitve izhaja, da je iz vloge tožnika razvidno, da z nabavo tehnološke opreme uvaja novo tehnološko linijo, povezano postrojenje oziroma sistem, ki predstavlja nove tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom, zato mu je komisija pri tem merilu dodelila maksimalno število točk (25). Pri merilu 2: Inovativnost v povezavi z operacijo izhaja, da tožnik uvaja nove tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječih proizvodov iz pohištva. Iz vloge tožnika tudi ni razviden konkretni opis novih izdelkov, je pa iz priloženih tehnoloških skic razvidno, da so temeljite izboljšave rezultat lastne razvojne dejavnosti. Komisija je zato tožniku pri tem merilu dodelila 17 točk (od maksimalnega števila 20 točk). Pri merilu pod zaporedno število 3: Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja – povečanje dodane vrednosti na zaposlenega je komisija upoštevala odstotek povečanja dodane vrednosti na zaposlenega na podlagi obračunskih ur v poslovnem letu 20156 gledano na leto 2012. Tožniku je dodeljeno 15 točk (od maksimalnega števila 15 točk). Pri merilu pod točko 4: Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah je tožnik prejel 2 točki (od maksimalnega števila točka 10). Pri merilu pod točko 5: Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije (povprečje let 2011 in 2012) tožnik ni prejel točk (0 točk), ker je iz vloge razvidno, da znaša v letu 2011 delež izvoza 1,5 %, v letu 2012 pa 1,1 %, povprečje let pa 1,3 % (maksimalni številko je 10). Pod točko 6: Tržna naravnanost v povezavi z operacijo je komisija tožniku dodelila 10 točk (od maksimalnega števila točk 10), ker je tožnik v povezavi z uvajanjem novega oziroma temeljito izboljšanega proizvoda/storitve izdelal strategijo trženja in priložil aktivne pogodbe za leto 2013 iz skupine treh največjih kupcev v letu 2012. Pod točko 7. Merilo pod točko 6: Vpliv operacije na okolje – horizontalne vsebine, kjer je predvideno maksimalno 10 točk, je tožnikova vloga prejela 4 točke, ker je iz njegove vloge razvidno, da predmet operacije omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin.

Tožnik je vložil tožbo iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega predpisa ter kršitve določb upravnega postopka. Toženi stranki očita napako v točkovanju pri posameznih merilih za izbor upravičencev. Napačno je ugotovljeno, da tožnik pri merilu pod točko 2: Inovativnost v povezavi z operacijo, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev 20 točk. Navedbe tožene stranke, da iz vloge tožnika ni bil razviden konkreten opis novih izdelkov ne drži. Tožnik navaja prijavni obrazec (točko III. 2.) Inovativnost in Poslovni načrt (priloga št. 5 v vlogi Javnega razpisa), v poglavje št. 17 z naslovom Temeljni cilji investicije, kjer je natančno opisal uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Citira podatke iz Poslovnega načrta, da načrtovana investicija v nakup najsodobnejše tehnološke linije pomeni za podjetje izboljšanje tehnološke opremljenosti in delovnih pogojev poslovanja z vidika razširitve proizvodnega programa na nov programa, na nov program pohištva za zobozdravstvo in zdravstvo vseh specialnosti z inovativnimi rešitvami, kar z obstoječo tehnologijo ni možno – povečal se bo delež izdelkov, namenjenih za izvoz, povečanja prihodka, dobička in dodane vrednosti na zaposlenega ter ustvarjanje novih delovnih mest. Nova tehnološka oprema bo zagotovilo, da bo podjetje postalo najuspešnejše podjetje, ki razvija in proizvaja lastne proizvode, in sicer pohištveno opremo za prostore in objekte v zdravstvu in pohištveno opremo za laboratorije.

Največjo inovativnost predstavlja popoln žagin rez, ki kasneje omogoča optimalno lepljenje robnih trakov s PU (poliuretanskim) lepilom. Ta tehnologija bo omogočala izdelavo najzahtevnejših izdelkov za področje zdravstva in laboratorija. Z novo tehnologijo s PU lepili bo pri novih inovativnih izdelkih omogočilo popoln zaprt spoj med lesnim delom izdelka in robnim nalimkom, odpornost na tekočine, odpornost na visoke temperature, izdelavo delovnih plošč, pultov z robnimi nalimki, ki imajo vgrajena pomivalna korita ali umivalnike, kar omogočajo zgoraj naštete lastnosti PU lepilnega spoja. Podjetje tožnika ima lastni proizvodni program, ter vsi proizvodi, ki jih trži, so so plod lastnega znanja in razvoja. Glavni namen investicije je: uvajanje novih, zahtevnih, visoko tehnoloških rešitev v proizvodnjo, ki bo zagotavljala najvišjo kvaliteto proizvedenih izdelkov lastnega razvoja, z visoko dodano vrednostjo za področje opremljanja zahtevnih objektov na področju zobozdravstva, zdravstva vseh specialnosti in laboratorijev. Uvajanje novih proizvodov z višjo dodano vrednostjo so: novi programi na področju pohištvene opreme za zobozdravstvo z inovativnimi rešitvami, novi programi na področju pohištvene opreme za zdravstvo vseh specialnosti z inovativnimi rešitvami. Uvajanje novih materialov v proizvodni proces: novo razviti programi bodo izdelani iz najnovejših programov s področja proizvodnje pohištvene opreme, visoko dodano vrednost bo tožnik dosegel z uporabo tehnologije lepljenja robnih trakov s PU lepili, ki zagotavljajo odpornost končno obdelanih robov na vodo, mokro čiščenje, vlago in temperaturo. Po mnenju tožnika je izpolnil pogoje za pridobitev vseh 20 točk, tožena stranka pa je pri točkovanju tožniku neupravičeno dodelila le 17 točk. Tako je tožnika oškodovala za 3 točke. Sodišč predlaga, da po opravljeni obravnavi in izvedenih dokazih izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi. Komisija je korektno ocenila vlogo tožnika in upoštevala določila Javnega zapisa. V obrazložitvi je tožena stranka jasno navedla, da bo tožnik uvedel temeljite izboljšave tako v tehnologiji (dva nova stroja) kot tudi temeljite izboljšave obstoječega programa proizvodov iz pohištva (program pohištva za zobozdravstvo in zdravstvo). Nesporno je, da tožnik že sedaj izdeluje pohištveno opremo za zobozdravstvene ordinacije in ostale zdravstvene ordinacije (poslovni načrt, strani 11, 12 in 14 – 22 in priloženi prospektni material obstoječih programov, obstoječi načrti iz let 2010 do 2012). Načrti pohištva iz leta 2013 v prilogi 9.5 Inovativnost in razvoj kažejo, da bo tožnik v sklopu obstoječih programov pohišta za zobozdravstvo na podlagi nove tehnologije uvedel temeljite izboljšave, kot so popolnoma zaprti spoj, odpornost in tekočine, vse posledice nakupa nove tehnologije in s tem popolnega žaginega reza ter optimalnega lepljenja robnih trakov s PU lepilom. Tožnik v vlogi ni podal konkretnega opisa novih izdelkov“ nov program pohištva za zobozdravstvo in zdravstvo vseh specialnosti z inovativnimi rešitvami“. Iz opisov je namreč razvidno, da gre za obstoječe programe, v katere bodo uvedene temeljite izboljšave, kot jih tožena stranka povzema iz poslovnega načrta (poglavje 1.7.4., strani 79-80; poglavje 1.7.2., stran 58). Pri tem navaja tožbene navedbe na straneh 3 in 4. Tožnik poudari, da bo povečal kvaliteto izdelkov, vendar ne opredeli nič konkretnega. Tožnik je v vlogi podal konkreten opis izboljšav, ki jo bo z novo tehnologijo rezanja in lepljenja lahko uvedel v obstoječe proizvodne programe, ni pa predstavil nobenih novih izdelkov. Predstavljeni izdelki pohištva vsebujejo zgolj temeljite izboljšave obstoječih programov izdelkov, uvedba in osvojitev nove tehnologije je rezultat lastne razvojne dejavnosti. Tožena stranka je tožniku utemeljeno dodelila 17 točk. Zavrača očitke tožnika, da je upravičen do višjega števila točk pri merilu pod točko 2: Inovativnost v povezavi z operacijo. Tožena stranka pri svojem osrednjem delu podvržena po zakonodaji notranjim in zunanjim revizijam in notranji kontroli s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Računskemu sodišču, ter se pri svojem delu drži vseh zakonodajnih pravil. Navedbe v Javnem razpisu so dovolj jasne in nedvoumne, da se je lahko tožena stranka na tej podlagi pravilno odločila. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in ji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče še dodaja: V obravnavani zadevi je med strankama predvsem sporno ali je tožniku tožena stranka utemeljeno dodelila pri merilu pod točko 2: Inovativnost v povezavi z operacijo 17 točk od maksimalnega števila 20 točk. Iz Javnega razpisa izhaja, da so natančno razdelana merila s točkovnikom sestavni del razpisne dokumentacije, s tem, da so metodologija ocenjevanja prispelih vlog in merila, določena skladno z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (točka 5. Javnega razpisa). V skladu z Javnim razpisom komisija za dodelitev sredstev pripravi predlog prejemnikov sredstev (upravičencev) za popolne in ustrezne vloge in ga poda direktorju Sklada za sprejetje odločitve oziroma sklepa o odobritvi financiranja nove tehnološke opreme. Iz Javnega razpisa med drugim tudi izhaja, da razpisna dokumentacija vsebuje navodila besedila Javnega razpisa in merila za izbor operacij s točkovnikom. Tako kot pravilno navaja tožena stranka in izhaja tudi iz upravnih spisov, iz dokumentov in prijave tožnika izhaja glavni namen investicij uvajanja novih zahtevnih visoko tehnoloških rešitev za proizvodnjo, ki bodo zagotovile najvišjo kvaliteto proizvedenih izdelkov lastnega razvoja z visoko dodano vrednostjo za področje opremljanja zahtevnih objektov na področju zobozdravstva, zdravstva vseh specialnosti in za laboratorij.

Iz dokumentacije pa ne izhaja konkreten opis novih izdelkov, tako kot pravilno ugotavlja tudi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tega tožnik ne izkazuje niti v tožbi, saj navaja, da bo povečal kvaliteto izdelkov, ni pa opredelil konkretnega izdelka, ki bi ga izvedel. To izhaja tudi iz dokumentacije upravnega spisa (poslovni načrt tožnika, priloženi prospektni materiali obstoječih programov). Sodišče zato ne more slediti tožnikovim razlogom, ko želi pojasniti, da je napačno ugotovljeno dejansko stanje in da v prijavnem obrazcu vloge navaja konkreten opis novih izdelkov. Tožena stranka je že v obrazložitvi izpodbijane odločitve, pojasnila, da ni razviden konkreten proizvod, pa tudi sam tožnik v tožbi navaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, čemur pa tožena stranka ne oporeka. Slednje v zadevi ni sporno in to tožena stranka tudi pojasni v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Dejstvo, da tožnik uvaja nov program pohištva za zobozdravstvo in zdravstvo vseh specialnosti z inovativnimi rešitvami, ki je plod lastne tehnologije, v zadevi sploh ni sporno. Tožnik je iz tega razloga po tem merilu tudi prejel 17. točk, kar je pravilno pojasnila tudi tožena stranka.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila točkovanje. Glede tega merila (Inovativnost v povezavi z operacijo) je navedeno, da vlagatelj prejme za operacijo 5 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki ni rezultat lastnega razvoja. 10 točk prejme vlagatelj za operacijo v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve in ni rezultat lastnega razvoja. 17 točk prejme vlagatelj za operacijo v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbe temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Vlagatelj prejme za operacijo oceno 20 točk le v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Tako kot pravilno navaja tožena stranka, iz vloge tožnika in dokumentacije, pa ni razviden konkreten opis novih izdelkov. Iz tehnoloških skic, ki jih je tožena stranka glede na svojo strokovnost po presoji sodišča pravilno ocenila, pa izhaja, da so temeljite izboljšave rezultat lastne dejavnosti tožnika, za kar je tožniku utemeljeno dodelila 17 točk. Pogoji za dodelitev 20 točk v obravnavanem primeru glede na kriterije, ki so dovolj pregledni, zato tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni.

Sodišče pa sicer tudi pojasnjuje, da je glede javnih razpisov vsebinska presoja sodišča omejena. Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne more spuščati v presojo strokovnosti takšne odločitve, ob izpolnjenem pogoju, da je argumentacija razumna. Nerazumnosti pa v obravnavanem primeru izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.

Sodišče ob tem dodaja, da so pogoji Javnega razpisa pregledni in da je merilo, ki je v obravnavani zadevi sporno, po presoji sodišča primerno in pravilno uporabljeno. Iz Javnega razpisa namreč izhaja, da je razlika med pridobitvijo točk po tem merilu v tem, ali gre za operacije, ki prispevajo k izboljšanju obstoječega proizvoda/storitev ali za uvedbo novega proizvoda/storitev, pri čemer pa se v skladu s pogoji omenjenega merila kot nov proizvod obravnava tisti proizvod, ki še ni bil v programu podjetja in ne predstavlja le temeljite izboljšave proizvoda, vlagatelja pa je moral nov proizvod skozi vlogo opisati (tehnični opisi, načrte, risbe, patenti).

V obravnavanem primeru izhaja iz podatkov v spisu, da je tožnik kot operacijo prijavil nakup nove tehnološke opreme za proizvodnjo lastnih proizvodov produktov, razvitih v podjetju. Sporno tudi ni, da tožnik izdeluje pohištvo za zobozdravstvo in zdravstvo vseh specialnosti in da inovativnost predstavlja popoln žagin rez, ki kasneje omogoča optimalno lepljenje robnih trakov s PU (poliuretanskim) lepilom, ter da bo ta tehnologija omogočala izdelavo najzahtevnejših izdelkov za področje zdravstva in laboratorijev. Vendar pa ta okoliščina, ki se nanjo sklicuje tožnik, tudi po presoji sodišča ne spreminja dejstva, da v predstavljenih izdelkih pohištva predstavlja zgolj temeljite izboljšave obstoječih programov izdelkov, ki je rezultat lastne razvojne dejavnosti, kot izpostavlja tožena stranka v svojem odgovoru, na podlagi katerega je tožniku dodelila 17 točk, saj tožnik ni predstavil nobenih novih izdelkov. To pa pomeni, da je bilo točkovanje po merilu 2: Inovativnost v povezavi z operacijo, s strani komisije pravilno in da tožbenim ugovorom, ki se nanašajo na sporno točkovanje, ni mogoče slediti.

Tožnik sicer na splošno izpodbija celotno točkovanje, torej tudi točkovanje po drugih kriterijih, vendar pa konkretnih razlogov ne pojasni, zato sodišče tovrstne ugovore kot pavšalne zavrača. Glede ocenjevanja pa so podatki jasni in nedvoumni ter so razvidni iz ocenjevalnih listov, kjer je razvidno število doseženih točk po posameznih ocenjevalcih in njihov skupni seštevek, zato sodišče kakršnekoli očitke v zvezi s postopkom zavrača. Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče pa pri preizkusu, ki ga opravi po uradni dolžnosti, nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.