Jedro

Odlog izvršbe pomeni, da se izvršilna dejanja v času odloga izvršbe ne bodo opravljala. Namen odloga je, da se v času odloga razmere dolžnika spremenijo tako, da se dolg poplača, da ne bi prišlo do prisilne realizacije v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku pa se vse premoženje dolžnika unovči za poplačilo njegovih upnikov. Tudi iz tega razloga dolžnica ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožbi dolžnice in upnika A. A. se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji nepremičnine z ID znakom zemljiške parcele: parcela 000, k.o. ..., parcela 000 (ID ...) v lasti stečajne dolžnice do ½ celote tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 75.000,00 EUR, varščina pa v višini 7.500,00 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta dolžnica in upnik A. A. Dolžnica v pritožbi ne konkretizira pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o prodaji razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Upnik v pritožbi uveljavlja kršitev pravil ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču prav tako predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o prodaji (dodatni) izhaja, da je sodišče s prvim sklepom o prodaji z dne 7. 1. 2022 odločilo, da se nepremičnina, navedena v izreku sklepa, proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno v višini 95.000,00 EUR. Javna dražba ni bila uspešna. Sodišče je z drugim sklepom o prodaji z dne 26. 7. 2022 odločilo, da se zgoraj navedena nepremičnina proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno v višini 85.000,00 EUR. Tudi tokrat javna dražba ni bila uspešna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ponovno odločilo, da se opravi prodaja na podlagi javne dražbe, tokrat z izklicno ceno 75.000,00 EUR, ker je ta način po presoji sodišča najprimernejši za prodajo vrste premoženja, ki je predmet prodaje. V skladu s prvim odstavkom 232. člena in 1. točko tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP je določilo izklicno ceno na podlagi ocene vrednosti in v nižjem znesku kot v prejšnjem sklepu o prodaji.

O pritožbi dolžnice

5. Dolžnica se ne strinja z izklicno ceno in predlaga, da se nepremičnino poskuša ponovno prodati po vrednosti najmanj 85.000,00 EUR, ker naj bi bili tako bolje varovani interesi upnika do poplačila, kakor tudi dolžnice kot lastnice nepremičnine, saj je nepremičnina po njenem mnenju v realnosti vredna veliko več. Izpodbijani sklep naj bi prekomerno posegal v dolžničino pravico do varstva lastnine in naj ne bi predstavljal sorazmernosti med varstvom interesov upnika na eni strani in dolžnice na drugi strani. Pojasnjuje, da se predmetni postopek kot tudi predhodni izvršilni postopek vodita na predlog ločitvenega upnika, katerega terjatev znaša 39.000,00 EUR in ne dosega niti polovice ocenjene vrednosti dolžničine nepremičnine. Sodišče pa je v postopku prodaje znižalo ceno že za skupno 20.000,00 EUR. Cenitev nepremičnine je bila opravljena v letu 2020 in od tedaj so se vrednosti nepremičnin na slovenskem trgu občutno povečale.

6. Navedeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče je pritožnici že v predhodnem sklepu pojasnilo, da izklicna cena pomeni le izhodišče za javno dražbo, tj. znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi že končne dosežene cene. Če na trgu obstaja interes za nakup nepremičnine, se vsekakor lahko doseže tudi višja kupnina. Cene nepremičnin na slovenskem trgu so se od opravljene cenitve nekoliko povečale, sedaj pa zopet padajo. Šele uspeh v postopku prodaje dokončno pokaže, koliko je nepremičnina na trgu dejansko vredna, tj. toliko, kot so kupci zanjo pripravljeni plačati. Izhodiščna cena zato ne more biti ovira za prodajo po višji ceni, če bi za to na trgu za to obstajal interes.

7. V skladu s 382. členom ZFPPIPP se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V skladu s 47. členom ZFPPIPP je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. V 48. členu ZFPPIPP pa je uzakonjeno načelo hitrosti postopka. Dolžnica v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep zaradi prenizke izhodiščne cene prekomerno posega v dolžničino pravico do varstva lastnine, vendar z navedenim razlogom ne more uspeti. Pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. Ob konkurirajočih si pravicah upnikov in dolžnice je treba pretehtati položaj obeh strani. Dolžnica tudi iz tega razloga ne more zadrževati prodaje nepremičnine z vztrajanjem pri ceni, če zanjo ni podlage na trgu nepremičnin. V dosedanjem postopku za prodajo po ceni, ki jo predlaga dolžnica, na trgu ni bilo interesa.

8. Dolžnica opozarja, da je nepremičnina, ki se v stečajnem postopku prodaja, dolžničin dom, zato je mnenja, da ima pravico do odloga izvršbe, kot to določa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v drugem in nadaljnjih odstavkih 71. člena. Mnenja je, da bi jo sodišče tekom postopka moralo opozoriti na možnost odloga izvršbe na nepremičnino, ki je njen dom. Stečajni postopek se po mnenju pritožnice od izvršilnega postopka glede položaja dolžnika, katerega dom se v postopku prisilno prodaja, v ničemer ne razlikuje. Posledice in namen obeh postopkov so enake, tj. prodaja premoženja in poplačilo upnikov, z razliko, da gre pri stečajnem postopku napram izvršilnemu za neke vrste univerzalno izvršbo.

9. Pritožbeno sodišče ne oporeka dolžnici pravice do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave, niti pravice dolžnice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Vendar je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžničinim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila oziroma v stečajnem postopku (pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, prim. odločbo Ustavnega sodišča št. UP 9/16 z dne 15. 11. 2018, VSL sklep Cst 194/2019, Cst 267/2019, Cst 143/2020 in drugi).

10. Člen 14 Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Pri presoji, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, pa je treba izhajati iz predmeta urejanja (prim. US RS odločba U-I-206/19, UP-941/19). V obravnavanem primeru gre za stečajni (in ne izvršilni) postopek. V stečajnem postopku se zaradi dolžnikove insolventnosti prodaja (vse) premoženje stečajnega dolžnika. V izvršilnem postopku ima dolžnik možnost ponuditi poplačilo izterjevane terjatve iz drugih svojih sredstev, kar v stečajnem postopku ni mogoče. V tem se stečaj kot generalna izvršba bistveno razlikuje od izvršilnega postopka, ki se zaradi izterjave posamezne terjatve osredini na posamezna sredstva.

11. Odlog izvršbe pomeni, da se izvršilna dejanja v času odloga izvršbe ne bodo opravljala. Namen odloga je, da se v času odloga razmere dolžnika spremenijo tako, da se dolg poplača, da ne bi prišlo do prisilne realizacije v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku pa se vse premoženje dolžnika unovči za poplačilo njegovih upnikov. Tudi iz tega razloga dolžnica ne more uspeti s sklicevanjem na neenakost z dolžniki v izvršilnem postopku.

12. Dolžnica je mnenja, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo odlog izvršbe, tj. nesorazmernost glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine in posebno upravičeni razlogi na dolžničini strani v smislu ZIZ. Pritožbeno sodišče se ne strinja z razlogi glede nesorazmernosti med terjatvijo ločitvenega upnika v višini 39.000,00 EUR in izklicno ceno 75.000,00 EUR. Namen odloga iz razloga nesorazmernosti je v preprečitvi izvršbe na nepremičnine, ki so dolžnikov dom, zaradi izterjave očitno nesorazmerno vrednostno nizkih terjatev, kar pa navedena terjatev nedvomno ni. Poleg tega je iz pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev razvidno, da ne gre za edino terjatev, ki se uveljavlja v tem stečajnem postopku, pač pa je upnikov več.

13. V utemeljitev odlogu iz posebno upravičenih razlogov na dolžničini strani dolžnica navaja, da je delni invalid in zaradi svojih hib trajno nezaposljiva oseba, ki se je glede svoje stanovanjske problematike že obrnila na CSD za pomoč, vendar urejanje traja dlje časa. Natančneje naj bi odlog upravičila, ko ji bo sodišče dalo možnost, pri tem pa ne pojasni, zakaj tega ne stori v predmetni pritožbi. Prav tako za svoje trditve ne predloži nobenih dokazov. Posplošene in nedokazane navedbe niso upoštevne.

14. V zvezi z dolžničinim sklicevanjem na njeno stanovanjsko problematiko pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predmet izpodbijanega sklepa ni izpraznitev oziroma izročitev nepremičnine, pač pa njena prodaja. Glede izpraznitve nepremičnine je dolžnica že uspela s (predhodno) pritožbo, saj je višje sodišče s sklepom Cst 143/2022 sklep o izpraznitvi nepremičnine razveljavilo dne 10. 5. 2022. Obrazložilo je, da se bo ta problematika razreševala v postopku za razdelitev solastne nepremičnine, ki tudi že teče, rešuje pa se na matičnem področju. Namen dolžnice, da odloži izpraznitev in izselitev iz nepremičnine, je bil na ta način smiselno že dosežen.

15. Pritožnica navaja, da je bila prikrajšana za pravico do izjave in pravico do pravnega sredstva, ker ji sodišče sklepa o prodaji ni vročalo, kar pa ne drži. V skladu s 122. členom ZFPPIPP se sklepi, izdani v glavnem postopku zaradi insolventnosti (razen v 2. točki prvega odstavka cit. člena navedenih) objavljajo na spletnih straneh za objave (Ajpes).V skladu s četrtim odstavkom cit. člena velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Ni dvoma, da se je dolžnica seznanila z vsebino izpodbijanega sklepa (kot tudi z vsebino predhodnih sklepov o prodaji), saj je zoper sklepe vložila pravočasno pritožbo. Zato ne drži, da je bila prikrajšana v pravici do izjave niti v pravici do pravnega sredstva.

16. V zvezi z dolžničinim sklicevanjem na 210. člen ZIZ, po katerem ima dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje, pri čemer je od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodna praksa v stečajnih postopkih enotna, da gre za možnost dolžnika, ki je urejena v ZIZ, in se je v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti.1 O upnikovi pritožbi

17. Upnik v pritožbi navaja, da ga je v skladu z določbo prvega odstavka 331. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP sodišče pozvalo, da o nameravani odločitvi sodišča v roku 15 dni po objavi te zahteve sporoči svoje mnenje. Pritožnik ima položaj ločitvenega upnika in je skladno z zahtevo sodišča podal mnenje dne 9. 2. 2023, kar je v petnajstdnevnem roku, ki se je iztekel dne 10. 2. 2023. Izpodbijani sklep pa je sodišče izdalo dne 6. 2. 2023, kar je glede na dani petnajstdnevni rok storilo preuranjeno. S tem naj bi sodišče prve stopnje upnika prikrajšalo za pravico do izjave v postopku prodaje premoženja.

18. Držijo pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep izdan, še preden se je iztekel rok za podajo mnenja upnika. Vendar gre po oceni pritožbenega sodišča za relativno kršitev, saj pritožnik ne pojasni, kako je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi pritožbe pa je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti. Pritožnik ne pojasni vsebine mnenja na način, da bi ob upoštevanju slednjega prišlo do drugačne odločitve sodišča. Če pritožnik meri na prenizko izhodiščno ceno, je pritožbeno sodišče razloge za neutemeljenost tega pritožbenega razloga že obrazložilo zgoraj v zvezi s pritožbo dolžnice.

19. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSL sklep Cst 166/2017.