Izvajanje videonadzora

Datum

29.01.2024

Številka

07121-1/2024/100

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: IP) je Inšpektorat RS za delo odstopil vaše vprašanje v zvezi z izvajanjem videonadzora. Navajate, da institucija, pri kateri ste zaposleni, izvaja videonadzor zunanjih površin, na katerih poteka poslovna dejavnost. Zanima vas, ali lahko odklonite delo na takih površinah v času, ko se izvaja videonadzor.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glede na vaše vprašanje vam pojasnjujemo pravne podlage za videonadzor zunanjih površin in sicer videonadzor na javnih površinah, ki je urejen v 80. členu ZVOP-2 in zakonite interese upravljavca po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Za zakonitost izvajanja videonadzora na omenjenih pravnih podlagah ni zahtevano soglasje posameznikov, ki so snemani (torej tudi ne zaposlenega). Vprašanje odklonitve dela zaradi izvajanja videonadzora je zato treba razlagati v luči delovnopravnih predpisov, za kar pa IP ni pristojen.

O izvajanju videonadzora pa mora upravljavec objaviti obvestilo (76. člen ZVOP-2) in posameznikom podati informacije o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Skladno s svojimi pristojnostmi vam v nadaljevanju podajamo zgolj pojasnila, kakšni so pogoji za zakonito izvajanje videonadzora zunanjih površin.

Glede videonadzora nadalje pojasnjujemo, da ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. zakoniti interesi upravljavca po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Glede na vaše vprašanje vam pojasnjujemo pravne podlage za videonadzor zunanjih površin in sicer videonadzor na javnih površinah, ki je urejen v 80. členu ZVOP-2 in zakonite interese upravljavca po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Videonadzor na javnih površinah, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja urejanje prostora, je dopusten le v primerih, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Izpostavljamo tudi, da lahko videonadzor na javnih površinah izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost.

Opredelitev javne površine je torej določena v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, ZUreP-3). Skladno s 17. točko 3. člena ZUreP-3 je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Pri izvajanju videonadzora pa je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov (točka (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo je glede videonadzora javnih površin konkretizirano z drugim odstavkom 80. člena ZVOP-2, ki določa, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Upravljavec mora torej pri uvedbi videonadzora javnih površin preučiti, ali obstaja milejši ukrep za zagotovitev npr. varnosti premoženja upravljavca, ob eventualnem snemanju pa kamere usmeriti tako, da bodo dejansko snemale samo dele javne površine, kjer se varuje zgoraj navedeni namen (npr. obstaja nevarnost ogrožanja premoženja upravljavca) in v primernem obsegu. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, se videonadzor javnih površin ne sme izvajati.

Če v konkretnem primeru ne gre za javne površine, bi lahko delodajalec videonadzor eventualno izvajal na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Tudi v tem primeru mora upravljavec upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov in kamere usmeriti tako, da bodo snemale dele površine, kjer obstaja npr. nevarnost ogrožanja premoženja (oz. se varuje konkretni zakoniti interes).

Za zakonitost izvajanja videonadzora na omenjenih pravnih podlagah ni zahtevano soglasje posameznikov, ki so snemani (torej tudi ne zaposlenega). Vprašanje odklonitve dela zaradi izvajanja videonadzora je zato treba razlagati v luči delovnopravnih predpisov, za kar pa IP ni pristojen. Predlagamo vam, da se v tem delu (ponovno) obrnete na Inšpektorat za delo.

Pri izvajanju videonadzora mora upravljavec zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 oz. Splošne uredbe, npr. o izvajanju videonadzora mora objaviti obvestilo (76. člen ZVOP-2), sprejeti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, voditi dnevnik obdelave ter dnevnik dejavnosti obdelave, po potrebi urediti razmerje s pogodbenim obdelovalcem, itd. Glede obvestila o izvajanju videonadzora izpostavljamo, da se obvestilo vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo mora vsebovati tudi informacije, ki jih zahteva 13. člen Splošne uredbe (npr. glede namena, pravne podlage, roka hrambe, itd.).

Več usmeritev glede izvajanja videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ ter v že izdanih nezavezujočih mnenjih IP, ki so dostopna z iskalnikom na www.ip-rs.si/vop.

Če boste na podlagi prejetega mnenja, da gre za nezakonito izvajanje videonadzora, lahko podate prijavo pri IP. Pomagate si lahko z obrazcem »Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec VOP prijava)«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo