Jedro

Če tožnik ni lastnik niti uporabnik zemljišča, ki naj bi se odmerilo kot funkcionalno, ni upravičen predlagatelj izmere funkcionalnega zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 122/99-10 z dne 22.11.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 29.3.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote G.R. z dne 29.10.1998. Z njo je organ prve stopnje zavrnil zahtevek za določitev funkcionalnega zemljišča k objektu parc. št. 527 k.o. G.R., ki naj bi obsegalo del zemljišča na parc. št. 521. Ugotovil je, da je lastnik zemljišča parc. št. 527 T.M., ki ga zastopa zakoniti zastopnik F.M., ostale parcele pa so v lasti drugih lastnikov. Prejšnji lastnik navedenega zemljišča F.M. pa ima na podlagi sklepa delavskega sveta A.. P. služnostno pravico vožnje preko parc. št. 521 k.o. G.R. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da tožnik ni lastnik niti uporabnik zemljišča parc. št. 521, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in svojo odločitev oprlo na 3. odstavek 46. člena ZUN, po katerem funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave na območjih, kjer ni sprejet prostorski izvedbeni načrt, določi pristojni organ na zahtevo lastnika oziroma uporabnika na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Ker iz upravnih spisov izhaja, da tožnik ni niti lastnik niti uporabnik zemljišča 521 k.o. G.R. je odločitev tožene stranke, da ni izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 46. člena ZUN pravilna.

Presodilo je, da na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da ima F.M. služnostno pravico preko parcele št. 521 k.o. G.R. Tožnik v pritožbi navaja, da je pravni pouk v odločbi tožene stranke pomanjkljiv, ker ne vsebuje nobenega pojasnila v zvezi s tožbo, niti naslova organa, pri katerem je treba tožbo vložiti. Navaja, da služnostna pravica za del zemljišča parc. št. 521 omogoča funkcionalno uporabo novogradnje. Navedeno po mnenju tožnika pomeni, da ima pravico uporabe tega zemljišča in je upravičen predlagati določitev funkcionalnega zemljišča. Navaja, da je pravilna ugotovitev, da je zemljišče parc. št. 527 prepisal na sina T.M. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Določitev funkcionalnega zemljišča je urejena v 3. odstavku 46. člena ZUN. Po navedeni določbi za obstoječe objekte, kjer ni sprejet prostorski izvedbeni načrt, funkcionalno zemljišče določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ, na zahtevo lastnika oziroma uporabnika zemljišča. V obravnavani zadevi gre za zahtevo za izmero funkcionalnega zemljišča na parc. št. 521 k.o. G.R. Sodišče prve stopnje je na podlagi upravnih spisov pravilno povzelo ugotovitev, da tožnik ni lastnik niti ni uporabnik zemljišča, ki naj bi se mu odmerilo kot funkcionalno. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno pritrdilo toženi stranki, da tožnik v obravnavani zadevi ni upravičen predlagatelj izmere funkcionalnega zemljišča. Zgolj zatrjevanje služnosti še ne pomeni pravice uporabe v smislu 46. člena ZUN. Služnostna pravica je po obsegu omejena pravica, ki imetnika opravičuje, da tujo stvar rabi ali uživa v omejenem obsegu. Pri pravici uporabe v smislu določbe 46. člena ZUN pa gre za nekdanjo pravico uporabe, ki je obsegala vsa upravičenja.

Pritožbeni ugovor, da je pravni pouk tožene stranke pomanjkljiv ni utemeljen. Pravni pouk tožene stranke vsebuje vse sestavine, ki so določene v 3. odstavku 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tožena stranka je v pravnem pouku navedla, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUN zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.