Jedro

Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojene T.Z. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se preostanek kazni zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti II K 51197/2016 z dne 5. 1. 2017 izvrši tako, da obsojena med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je z napadenim sklepom predlog obsojene T.Z. z dne 14. 12. 2018 in 8. 2. 2019 za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ter predlog za izvršitev te kazni z zaporom ob koncu tedna v skladu z določilom dvanajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obsojene zaradi bistvene kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlogu obsojene za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist oziroma predlogu za zapor ob koncu tedna, ugodi.

3. Obsojena T.Z. je dne 17. 4. 2019 pritožbenemu sodišču predlagala, da opravi javno sejo. Pritožbeno sodišče predlogu obsojene ni ugodilo, saj je po skrbni oceni zadeve ugotovilo, da navzočnost strank v obravnavani zadevi ni koristna za razjasnitev zadeve. Razen tega pa obsojena svojega predloga ni ustrezno obrazložila, zato pritožbeno sodišče niti ni moglo preizkusiti njenih zavzemanj za opravo javne seje, zato predlogu obsojene ni ugodilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zagovornik obsojene sicer v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ko sodišču prve stopnje očita, da napadeni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki pa so tudi nepravilni, nerazumni in v nasprotju s podatki spisa. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sicer ima napadeni sklep ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, s katerimi pa zagovornik očitno ne soglaša, saj podaja zgolj drugačno oceno dokazov, kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje. S takšnimi pritožbenimi navedbami pa zagovornik sodišču prve stopnje v bistvu očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje.

6. Takšnim pritožbenim navedbam zagovornika pa pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, saj okoliščine, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar jih je zmotno ocenilo, tudi po zaključku pritožbenega sodišča narekujejo nadomestitev obsojenki izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna, ko se bo obsojenki preostanek kazni zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti II K 51197/2016 z dne 5. 1. 2017, izvršil tako, da bo obsojena med prestajanjem kazni zapora še naprej delala in prebivala doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

7. Da obsojena v obravnavani zadevi izpolnjuje pogoje za naveden način izvršitve zaporne kazni narekuje samo kaznivo dejanje iz člena 211/I KZ-1, za katerega je mogoče izrečeno kazen zapora nadomestiti z vikend zaporom in da ima obsojena zaposlitev ter da je dolg oškodovancu poravnala. Vse navedeno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, vendar napačno zaključuje, da se obsojenki ne more izreči vikend zapor. Res je sicer, da do poteka roka določenega v pogojni obsodbi obsojenka oškodovancu ni vrnila dolgovanega zneska, čemur je dalo sodišče prve stopnje prevelik pomen, premajhen pa, da je v času odločanja o vikend zaporu, obsojena oškodovancu poravnala dolg. Vse navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča narekuje takšno odločitev, kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo pritožbeno sodišče, ki je prepričano, da bo tudi z vikend zaporom pri obsojenki dosežen namen kaznovanja, to je resocializacija obsojene, na kar pravilno opozarja tudi pritožba, pri čemer pa pritožbeno sodišče ni prezrlo, da obsojena pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja še ni bila kaznovana, kot to izhaja iz izpiska iz kazenske evidence za obsojeno.

8. Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojene ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Pri tej odločitvi pa je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je obsojena že nastopila prestajanje kazni zapora, zato je ugodilo predlogu zagovornika za nadomestitev izrečene zaporne kazni z vikend zaporom (člen 402/III ZKP).