Jedro

Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep o nedopustitvi revizije.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek, ker je štelo, da je tožnik umaknil tožbo. Tožnik namreč ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bil pravilno vabljen in opozorjen na posledice izostanka, po presoji sodišča pa ni dokazal upravičenih razlogov za izostanek.

Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 691/2005-4 z dne 16.6.2005 pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Z istim sklepom pa je sodišče druge stopnje odločilo tudi, da se revizija ne dopusti. To odločitev je utemeljilo s tem, da za dovolitev revizije ni izkazan noben od razlogov, navedenih v prvem odstavku 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1). Po enotni sodni praksi tako pritožbenega kot Vrhovnega sodišča mora stranka, ki ne pristopi na narok za obravnavo, sodišču predložiti tudi dokaze za zatrjevano upravičene razloge izostanka.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitve materialnega prava. Navaja, da se tožba ne nanaša samo na neplačane prispevke, ampak tudi na prispevke, ki so bili plačani, pa bi jih morala tožena stranka vrniti. Zato je tožbeni zahtevek gotovo višji kot 1,000.000,00 SIT in bi sodišče moralo višino ugotavljati. Tožnik ni prejel vabila za obravnavo, ker je bil takrat že v tujini. Vabilo je podpisal oče, ki je tožnika tudi opravičil na sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se v postopku o pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. To pomeni najprej določbe 363. do 366. člena ZPP, na podlagi 366. člena ZPP pa smiselno tudi določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo.

Pritožbeni razlogi in navedbe v pritožbi se nanašajo izključno na odločitev o ustavitvi postopka. To pa ni predmet tega pritožbenega postopka, v katerem Vrhovno sodišče odloča le o sklepu sodišča druge stopnje o tem, da revizije, ki po zakonu ni dovoljena, tudi ne dopusti. Tak razlog bi bil podan, če bi Vrhovno sodišče v podobnih primerih že odločilo drugače, ali če o podobnih pravnih vprašanjih sploh še ne bi odločilo, praksa sodišča druge stopnje pa bi bila o tem vprašanju neenotna. Tožnik kaj takega niti ne zatrjuje, sodišče druge stopnje pa je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ugotovilo, da tega razloga za dopustitev revizije ni.

Tožnik je s tožbo izpodbijal odločitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero ni bilo ugodeno njegovi zahtevi za odpis dolga iz naslova prispevkov. Tožnik sam vrednosti spora v tožbi ni navedel, zato je sodišče lahko upoštevalo le vrednost glavnice (39. člen ZPP) po izračunu tožene stranke. Ta znesek pa ne dosega revizijske vrednosti, zato je sodišče pravilno odločalo o (ne)dovolitvi revizije.

Navedbe o tem, ali je tožnik prejel vabilo za narok na glavno obravnavo oziroma kdo je podpisal prejem vabila in kako je tožnik svojo odsotnost opravičil, se nanašajo na dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o ustavitvi postopka in jih v postopku o pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije, ni mogoče upoštevati.

Ker tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni razlogov za dopustitev revizije po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (365. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1).