Jedro

Litispendenca je podana tudi, če se izpraznitev poslovnega prostora v obeh pravdah ne zahteva iz istega odpovednega razloga (v prvi pravdi se uveljavlja neveljavnost najemne pogodbe, v drugi pravdi pa je kot pravni temelj naveden 122. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS št. 67/93).

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba okrožnega sodišča razveljavi in tožba zavrže. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške v postopku na prvi stopnji višini 85.125,00 (petinosemdeset tisoč sto petindvajset) tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.2.1997 do plačila, in pritožbene stroške v višini 66.975,00 (šestinšestdeset tisoč devetsto petinsedemdeset) tolarjev v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po ugovoru tožene stranke s sodbo v celoti obdržalo v veljavi sklep opr. št. II R 122/96 z dne 4.9.1996, s katerim je na podlagi odpovedi naložilo toženi stranki izpraznitev poslovnih prostorov v gostinskem lokalu in povrnitev stroškov v znesku 35.970,00 tolarjev z zamudnimi obrestmi, naložilo pa ji je še plačilo pravdnih stroškov v višini 67.975,00 tolarjev. Hkrati je izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, med drugim je ugovarjala tudi, da o istem zahtevku že teče pravdni postopek, kar naj bi bila bistvena kršitev pravdnega postopka iz 11. točke 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, naj sodišče druge stopnje napadeno sodbo razveljavi in tožbo - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov zavrže, podrejeno pa sodšču prve stopnje zadevo vrne v ponovno odločanje, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se ne spušča v ostale pritožbene navedbe, ker za odločitev zadostuje že ugotovitev, da o istem zahtevku med istima strankama teče pravda, ki se je začela prej kot v tem postopku (litispendenca). Iz spisa okrožnega sodišča opr. št. I Pg 408/96, ki je bil vpogledan tudi na glavni obravnavi dne 22.10.1996, je razvidno, da je tožeča stranka skupaj z družbo A (sedaj obe v stečaju) proti toženi stranki vložila tožbo zaradi izpraznitve istih poslovnih prostorov kot v predmetni zadevi. Gre za poslovne prostore, v katerih je gostinski lokal, ki ga je tožeča stranka toženi oddala v najem po najemni pogodbi z dne 18.4.1996. Dejstvo, da se v zadevi opr. št. I Pg 408/96 na tožeči strani pojavljata dva tožnika, za ugotovitev litispendence med dvema strankama ni pomembna.

Po IV. odstavku 194. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami, če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (III. odstavek 194. člena ZPP). Ker je v obeh pravdah postavljen isti zahtevek, pri čemer je bila tožba v zadevi opr. št. I Pg 408/96 vložena dne 15.5.1996, in tožencu vročena 28.5.1996 (začetek prve pravde), v predmetni zadevi pa tožba vložena dne 3.9.1996 in tožencu vročena 9.9.1996, ugotovitev sodišča prve stopnje, da litispendenca ni podana, ker se izpraznitev poslovnega prostora v obeh spisih ne zahteva iz istega odpovednega razloga (v zadevi I Pg 408/96 se uveljavlja neveljavnost najemne pogodbe, v tej zadevi pa je kot pravni temelj naveden 122. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS št. 67/93), ni pravilna.

ZPP namreč zahteva, da je isti zgolj tožbeni zahtevek, ne pa pravni temelj, na osnovi katerega se zahteva izpolnitev tožbenega zahtevka.

Zahtevka, ki se uveljavljata v obeh pravdah morata biti identična po obsegu in predmetu (Juhart, Komentar ZPP k členu 182), njun izvor pa mora biti iz iste dejanske podlage. Čeprav je v obeh zadevah nekoliko različno formulirana, je vsebina tožbenega zahtevka izpraznitev poslovnih prostorov v gostinskem lokalu, torej je identična po obsegu in predmetu in izvira iz iste dejanske in pravne podlage (najema).

Tudi dejstvo, da v spisu I Pg 408/96 ime tožene stranke še ni popravljeno, oz. usklajeno z vpisom v sodni register, za zadevo ni pomembno, saj ni sporno, da gre za eno in isto pravno osebo. Enako velja za prekinitev pravdnega postopka v zadevi opr. št. I Pg 408/96 zaradi stečaja nad tožnikoma, saj litispendenca in njeni učinki navzlic prekinitvi postopka trajajo naprej, tako na materialnopravnem kot na procesnopravnem področju.

Z odločitvijo o zahtevku, o katerem že teče pravda, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke II. odstavka 354. člena ZPP, zato je sodišče druge stopnje po II. odstavku 369. člena ZPP napadeno sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.

Zaradi razveljavitve sodbe in zavrženja tožbe je sodišče druge stopnje po II. odstavku 166. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Ker je tožeča stranka pravdo izgubila, je po I. odstavku 154. člena ZPP dolžna povrniti toženi stranki priglašene stroške v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku, ki predstavljajo sodno takso za ugovor in pritožbo (4.800,00 tolarjev in 800 točk), nagrado za ugovor (300 točk), pritožbo (750 točk), eno pripravljalno vlogo (450 točk) in pristop na narok dne 22.10.1996 (300 točk).