13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 29. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-9320/02 z dne 4. 7. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Nova Gorica št. P-3937/01 z dne 14. 10. 2001 se ne sprejme.

2.

Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

S prvostopenjsko odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov.

V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Pritožnik se ne strinja z obstojem obteževalne okoliščine, to je predkaznovanosti zaradi prekrška. Sodnik za prekrške naj bi napačno upošteval pretekli prekršek, ki s prometnim prekrškom ni imel nobene zveze in posledično napačno ugotovil obdolženčevo predkaznovanost. Dejstvo, da je bil pritožnik na praznovanju osemdesetletnice obstoja podjetja, naj bi pomenilo izredno okoliščino, ki izključuje pritožnikovo odgovornost. Pritožnik predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku.

B.

Kolikor se očitki pritožnika nanašajo na ugotovitve glede dejanskega stanja ter na uporabo prava, mu je treba pojasniti, da to ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekršku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in dokazno oceno organov za postopek o prekršku Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo materialnega prava pa, ali temelji izpodbijana sodba na kakšnem, z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nesprejemljivem stališču oziroma ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

Tega izpodbijanima odločbama ni mogoče očitati. V obrazložitvi prvostopenjske odločbe o prekršku je Sodnik za prekrške navedel, da je pri odmeri kazni kot olajševalne okoliščine upošteval pritožnikovo priznanje in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, kot obteževalno okoliščino pa upošteval, da je bil pritožnik že kaznovan pri Sodniku za prekrške v Tolminu. Po mnenju Senata za prekrške osemdesetletnica obstoja podjetja ne more nikakor opravičevati oziroma izključevati pritožnikove odgovornosti za prekršek vožnje z izredno visoko stopnjo alkohola v krvi. Navedena okoliščina ob ugotovljenem času in kraju storitve prekrška ter ob izredno visoki stopnji alkohola v krvi pritožnika (2, 11 grama alkohola na kilogram krvi) ne pomeni olajševalne okoliščine oziroma posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevala znižanje denarne kazni oziroma omilitev denarne kazni in stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Senat za prekrške je na pritožnikove pritožbene navedbe odgovoril. Takšne svoje odločitve sta prvostopenjski in drugostopenjski organ za prekrške oprla na razlago Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. in Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - ZP), ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS). Za drugačno odločitev v obravnavani zadevi ni razlogov.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v zvezi z 49. členom ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer