Jedro

Posledice kršitev pogodbeno dogovorjenih predkupnih pravic, katerih predmet ni stvar, se v ustaljeni sodni praksi presojajo ob analogni uporabi 532. člena ZOR, ki ureja predkupno pravico pri prodajni pogodbi.

1. To določilo v 1. odstavku opredeljuje (med drugim) vsebino pravnega varstva predkupnega upravičenca, izhajajoč pri tem iz pravnega položaja predkupnega upravičenca in zavezanca. Tako ne zadostuje zgolj zahtevek na razveljavitev prenosa, temveč mora predkupni upravičenec obenem zahtevati tudi, da se stvar pod enakimi pogoji odstopi njemu.

2. Ena izmed predpostavk zahtevkov za sodno varstvo izključnih avtorskih pravic je imetništvo teh pravic na strani tožeče stranke (167. člen ZASP). Tožeča stranka ob zaključku glavne obravnave

13.3.2003 teh pravic na avtorskem delu, ki je bilo predmet založniške pogodbe 33/3pg/97, ni več imela. Zato ne more uspešno uveljaviti prepovednih in odstranitvenih zahtevkov iz naslova kršenja njenih izključnih avtorskih pravic, ki jih je imela po tej pogodbi le do

11.8.2002. Ti zahtevki so že po naravi stvari naravnani na prihodnost gledano z gledišča zaključka glavne obravnave, saj na primer prepoved, naložena s sodbo, učinkuje šele s pravnomočnostjo sodbe.

3.Odstopno upravičenje gre pogodbi zvesti stranki v primeru neizpolnitve (praviloma) zapadle (izjema iz 128. člena ZOR za konkretni primer ne pride v poštev) pogodbene obveznosti nasprotne pogodbene stranke (prim. 124. člen in nasl. ZOR). Ena izmed predpostavk tega enostranskega upravičenja je torej zamuda z izpolnitvijo obveznosti.

4. Primerni dodatni rok je v interesu dolžnika, ki z njim pridobi še zadnjo možnost, da svojo obveznost izpolni in s tem ohrani v veljavi pogodbeno razmerje. Zato: samo, če iz ravnanja dolžnika sledi, da obveznosti tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil, dodatni rok za izpolnitev nima nobenega smisla in ne varuje nikogar (Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984 - 1986, stran 422).

5. Odstopna izjava učinkuje na pogodbeno razmerje, ko jo naslovnik prejme (prejemna teorija). Takrat šele pogodba preneha (Borislav T. Blagojevi}, Vrleta Krulj, Komentar zakona o obligacionim odnosima, Beograd 1983, stran 392). Zato se zdi, da bi moral biti tudi za presojo o vsebinskem pogoju za učinkovanje Odstopne izjave na sporni pogodbeni razmerji (t. j. o ravnanju dolžnika, ki nedvomno kaže, da obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil) zlasti odločilen časovni okvir ob Odstopni izjavi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje:

I/1) v I/1. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na pogodbo 82/4pg3/98 glede pravice reproduciranja in distribuiranja, I/2) v I/3. točki, I/4. točki in I/5. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na delovni zvezek Igraje v matematiko 7. I/3) v I/6. točki, II/1. točki, II/2. točki in V. točki izreka v celoti,

in se zadeva vrne v tem obsegu v novo sojenje sodišču prve stopnje;

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

r a z s o d i l o : V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo: " I. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevki tožeče stranke, ki se glasijo:

1. Prvo toženi stranki se prepoveduje prenašati in razpolagati z materialno avtorsko pravico na avtorskem delu, razen v korist tožeče stranke v času veljavnosti Avtorske pogodbe 82/4PG3/98 z dne

6.10.1998 in Avtorske pogodbe 33/3PG/97 z dne 11.8.1997, h katerima je bil sklenjen tudi aneks z dne 11.8.1997 in nato 8.10.1998. 2. Razveljavita se založniški pogodbi, sklenjeni med drugo in prvo toženo stranko, katere predmet je prenos materialnih avtorskih pravic na besedilih, ki so bile tudi predmet avtorske pogodbe 82/4PG3/98 z dne 6.10.1998 in Avtorske pogodbe 33/3PG/97 z dne 11.8.1997 z aneksom z dne 11.8.1997 in 8.10.1998, sklenjenih med tožečo in prvo toženo stranko.

3. Drugo toženi stranki se prepoveduje kršenje avtorskih pravic tožeče stranke na način, da izdaja delovna zvezka z naslovom "Igraje v matematiko 7" in "Igraje v matematiko 4", ter da ju izroča tretjim osebam v nadaljnjo prodajo.

4. Tretje toženi stranki se prepoveduje kršenje avtorskih pravic tožeče stranke na način, da prodaja delovna zvezka z naslovom "Igraje v matematiko 7 " in "Igraje v matematiko 4", ter da ju izroča tretjim osebam v nadaljnjo prodajo.

5. Drugo tožena stranka je dolžna odstraniti s trga vse izvode navedenih delovnih zvezkov ter pozvati tretje osebe, katerim so bili izvodi delovnih zvezkov izročeni v prodajo, da ji izvode vrnejo, potem pa jih uničiti.

6. Drugo in tretje tožena stranka sta dolžni: na vseh obstoječih in bodočih izvodih: - učbenikov za pouk matematike za 4. razred devetletne osnovne šole z naslovom "Igraje v matematiko" - učbenikov za 7. razred devetletne osnovne šole z naslovom "Igraje v matematiko 7 " - delovnih zvezkov za 7. razred devetletne osnovne šole z naslovom "Igraje v matematiko 7" spremeniti naslov tako, da se bo bistveno razlikoval od učbenikov tožeče stranke, ki nosijo naslov "Igraje skozi matematiko 4 in 7" ali pa jih prenehati izdajati in distribuirati ter umakniti iz prodaje ter uničiti se zavrnejo kot neutemeljeni.

II.

Ugodi se nasprotnemu tožbenemu zahtevku druge tožene stranke, ki se glasi:

1. Tožeči stranki se prepoveduje kršenje avtorskih pravic drugo tožene stranke na način, da prodaja delovni zvezek z naslovom "Igraje skozi matematiko 4" in da izroča ta delovni zvezek tretjim osebam v nadaljnjo prodajo.

2. Tožeča stranka je dolžna odstraniti s trga vse izvode delovnega zvezka "Igraje skozi matematiko 4 ", pozvati tretje osebe, katerim so bili izvodi tega delovnega zvezka izročeni v prodajo, da ji izvode delovnega zvezka vrnejo in nato vse izvode delovnega zvezka "Igraje skozi matematiko 4 "uničiti, v roku 15 dni." Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni njej v prid, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba je bila vročena toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

Pritožba je delno utemeljena.

I. Zahtevek na razveljavitev založniških pogodb Zahtevek na razveljavitev založniških pogodb (2. točka izreka izpodbijane sodbe), sklenjenih med prvo in drugo toženo stranko, katerih predmet je prenos materialnih avtorskih pravic na besedilih, ki so bile predmet založniških pogodb 33/3pg/97 (priloga A 2) in 82/4pg3/98 (priloga A 2), sklenjenih med tožečo stranko in prvo toženo stranko, je tožeča stranka utemeljevala s kršitvijo dogovorjene predkupne pravice v založniških pogodbah 33/3pg/97 in 82/4pg3/98.

Posledice kršitev pogodbeno dogovorjenih predkupnih pravic, katerih predmet ni stvar, se v ustaljeni sodni praksi presojajo ob analogni uporabi 532. člena ZOR, ki ureja predkupno pravico pri prodajni pogodbi.

To določilo v 1. odstavku opredeljuje (med drugim) vsebino pravnega varstva predkupnega upravičenca, izhajajoč pri tem iz pravnega položaja predkupnega upravičenca in zavezanca. Tako ne zadostuje zgolj zahtevek na razveljavitev prenosa, temveč mora predkupni upravičenec obenem zahtevati tudi, da se stvar pod enakimi pogoji odstopi njemu. Namen predkupne pravice namreč ni preprečiti lastniku, da razpolaga s stvarjo. Predkupna pravica omejuje lastninsko pravico le v pogledu proste izbire kupca (prim. 527. člen ZOR). Logično nadaljevanje obsega omejitve lastninske pravice z dogovorom o predkupni pravici je vsebina pravnega varstva predkupnega upravičenca za primer kršitve dogovorjene predkupne pravice (prim. spredaj in

532. člen ZOR).

Za konkretni primer pravkar obrazloženo pomeni, da zgolj zahtevek na razveljavitev zatrjevanih založniških pogodb, sklenjenih med prvo in drugo toženo stranko, iz naslova kršitve predkupne pravice ne more biti utemeljen. Tožena stranka bi s tem zahtevkom lahko uspela le, če bi obenem uveljavljala, da prva tožena stranka z njo sklene založniški pogodbi pod pogoji iz zatrjevanih založniških pogodb (prim. 532. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče dodaja, da pride že po naravi stvari varstvo predkupne pravice v poštev šele po odtujitvi predmeta prodajne pogodbe (prim. 527. člen ZOR). V konkretnem primeru bi se tako tožeča stranka lahko sklicevala na kršitev pogodbeno dogovorjene predkupne pravice šele po časovnem izteku spornih založniških pogodb, sklenjenih med njo in prvo toženo stranko. Tako je razumeti tudi sporna dogovora o predkupni pravici (prim. 1. odstavek 2. točke pogodbe 33/3pg/97 in 1. odstavek 2. točke pogodbe 82/4pg3/98).

Varstvo predkupne pravice bi tako lahko prišlo v poštev le pri pogodbi 33/3pg/97, ki je po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje iztekla 11.8.2002. Pogodba 82/4pg3/98 pa naj bi tako ali tako veljala 10 let. Uveljavljanje predkupne pravice zato niti ne bi imelo smisla. Pritožbeno sodišče se ni spuščalo v presojo morebitnega prenehanja predkupne pravice zaradi poteka roka iz 531. člena ZOR.

II. Prepovedni in odstranitveni zahtevki iz tožbe Že je bilo obrazloženo, da je po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah založniška pogodba 33/3pg/97 iztekla 11. 8. 2002. Ena izmed predpostavk zahtevkov za sodno varstvo izključnih avtorskih pravic je imetništvo teh pravic na strani tožeče stranke (167. člen ZASP). Tožeča stranka ob zaključku glavne obravnave 13.3.2003 teh pravic na avtorskem delu, ki je bilo predmet založniške pogodbe 33/3pg/97, ni več imela. Zato ne more uspešno uveljaviti prepovednih in odstranitvenih zahtevkov iz naslova kršenja njenih izključnih avtorskih pravic, ki jih je imela po tej pogodbi le do 11.8.2002. Ti zahtevki so že po naravi stvari naravnani na prihodnost gledano z gledišča zaključka glavne obravnave, saj na primer prepoved, naložena s sodbo, učinkuje šele s pravnomočnostjo sodbe.

Prva tožena stranka po ZVK ne more zagrešiti dejanja nelojalne konkurence. Po 2. odstavku 13. člena ZVK je dejanje nelojalne konkurence namreč definirano kot "dejanje podjetja pri nastopanju na trgu." Že zato tudi na tej podlagi tožeča stranka ne more prvi toženi stranki prepovedovati prenašanja in razpolaganja z materialnimi avtorskimi pravicami, ki so bile predmet pogodb 33/3pg/97 in 82/4pg3/98. Zahtevek po 26. členu ZVK proti prvi toženi stranki tako že zato ne more biti utemeljen.

III. Sklep Odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v delu sodbe sodišča prve stopnje, v katerem je zavrnjen tožbeni zahtevek iz tožbe: - proti prvi toženi stranki na prepoved prenosa in razpolage z materialno avtorsko pravico na avtorskem delu, ki je predmet pogodbe 33/3pg/97 (I/1. točka izreka izpodbijane sodbe), - proti prvi in drugi toženi stranki na razveljavitev zatrjevanih založniških pogodb (I/2. točka izreka izpodbijane sodbe), - proti drugi toženi stranki na prepoved kršenja avtorskih pravic tožeče stranke z izdajanjm delovnega zvezka Igraje v matematiko 4 (I/3. točka izreka izpodbijane sodbe), - proti tretji toženi stranki na prepoved kršenja avtorskih pravic tožeče stranke s prodajanjem delovnega zvezka Igraje v matematiko 4 (I/4. točka izreka izpodbijane sodbe), in - proti drugi toženi stranki na odstranitev delovnega zvezka Igraje v matematiko 4 (I/5. točka izreka izpodbijane sodbe), se tako izkaže kot pravilna. Pravilna uporaba materialnega prava (prim. zgoraj) kaže na neutemeljenost zgoraj povzetih tožbenih zahtevkov, izhajajoč pri tem deloma iz neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pogodba 33/3pg/97 prenehala veljati zaradi izteka pogodbeno dogovorjenega časa trajanja te pogodbe pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, deloma pa zaradi nesklepčnosti uveljavljanih zahtevkov. Očitane postopkovne kršitve ne zadevajo niti postopka ugotavljanja odločilnih dejstev niti razlogov, na katerih temelji pravilna uporaba materialnega prava. Zato ne terjajo odgovora. Ker pritožbeno sodišče ni našlo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev (2. odstavek 350. člena ZPP), je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v obsegu, razvidnem iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

IV. Razveza založniških pogodb 33/3pg/97 in 82/4pg3/98 Pritožnik pravilno opozarja, da je učinkovanju Izjave o razdrtju pogodbe z dne 18.3.2002 (v prilogi B 3; v nadaljevanju Odstopna izjava) tožeča stranka oporekala s trditvijo, (1) da pri izpolnjevanju njenih obveznosti po založniški pogodbi 82/4pg3/98 "ni bilo neporavnanih obveznosti, ki bi utemeljevale odpoved pogodbe" (zapisnik z glavne obravnave 30.1.2003, l. št. 68). Prav tako je trdila, da naj bi se direktor tožeče stranke in prva tožena stranka dne 6.2.2002 (2) dogovorila, da "se bo najprej uskladilo stanje in bodo potem poravnane obveznosti".

Trditve povzete v (1) točki zgoraj bi lahko bile pravno relevantne.

Druga in tretje tožena stranka sta se v odgovoru na tožbo sklicevali na Odstopno izjavo (l. št. 14), ker da je "S. H. obe pogodbi razdrla zaradi kršenja pogodb s strani tožeče stranke". Upoštevaje te trditve in dejstvo, da druga in tretje tožena stranka nista opredelili datuma avtomatičnega razdrtja teh pogodb (prim. 1. odstavek 125. člena ZOR), je treba šteti, da je za prenehanje spornih pogodb pomembna izjava, s katero naj bi S. H. uveljavila odstopno upravičenje (prim. še 2. in 3. odst. 125. člena ZOR).

Odstopno upravičenje gre pogodbi zvesti stranki v primeru neizpolnitve (praviloma) zapadle (izjema iz 128. člena ZOR za konkretni primer ne pride v poštev) pogodbene obveznosti nasprotne pogodbene stranke (prim. 124. člen in nasl. ZOR). Ena izmed predpostavk tega enostranskega upravičenja je torej zamuda z izpolnitvijo obveznosti. Zato ni nepomembno, ali je bila tožeča stranka dne 18.3.2002 v zamudi tudi z izpolnitvijo obveznosti po pogodbi 82/4pg3/98. Tudi trditve povzete v (2) točki zgoraj bi lahko bile pravno relevantne. Zatrjevani dogovor, da "se bo najprej uskladilo stanje in bodo potem poravnane obveznosti", dopušča možnost razumevanja, da je šlo za dogovor o odlogu izpolnitve obveznosti tožeče stranke.

Vsekakor pa bi takšen dogovor, če bi se trditve tožeče stranke izkazale za resnične, lahko vplival na presojo o ravnanju tožeče stranke, ki je vsebinski pogoj za učinkovitost Odstopnje izjave.

Iz razlogov izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje ni izčrpalo zgoraj povzete trditvene podlage, s katero se je tožeča stranka upirala učinkovanju Odstopne izjave prve tožene stranke na sporni založniški pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in prvo toženo stranko. In ker bi omenjeni ugovori po prepričanju pritožbenega sodišča lahko bili pravno relevantni, je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje izčrpa dokazne predloge, ki jih je podala tožeča stranka v prid dokazovanja trditev, povzetih zgoraj v (1) in (2) točki. Nato naj, skladno 8. členu ZPP, ugotovi, ali so te trditve resnične.

Ob vnovični materialnopravni presoji bi kazalo posvetiti pozornost še naslednjim okoliščinam.

Pravilno je izhodišče izpodbijane sodbe, da je učinkovanje sporne Odstopne izjave odvisno od vsebinske presoje ravnanja tožeče stranke.

Iz njenega ravnanja bi moralo namreč izhajati, da svoje obveznosti niti v primernem dodatnem roku ne bo izpolnila. Pri tem je jasno, da je primerni dodatni rok v interesu dolžnika, ki z njim pridobi še zadnjo možnost, da svojo obveznost izpolni in s tem ohrani v veljavi pogodbeno razmerje. Zato: samo, če iz ravnanja dolžnika sledi, da obveznosti tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil, dodatni rok za izpolnitev nima nobenega smisla in ne varuje nikogar (Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984 - 1986, stran 422).

Sodišče prve stopnje se je ob presoji o tem vprašanju (med drugim) oprlo na dopis tožeče stranke prvi toženi stranki z dne 12.2.2002. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji, da je omenjeni dopis moč razumeti kot pogojevanje izpolnitve zapadle obveznosti - plačila - s sklenitvijo izvensodne poravnave. Takšno stališče tožeče stranke kot dolžnika ne bi bilo sprejemljivo in bi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko govorilo v prid presoje o nedvoumnem izražanju nepripravljenosti izpolnitve že zapadlih obveznosti. Vendar pa je tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje dne

11.3.2002, to je po omenjenem dopisu, plačala znesek 3.495.633,00 SIT, očitno, ne da bi bila sklenjena izvensodna poravnava.

Odstopna izjava učinkuje na pogodbeno razmerje, ko jo naslovnik prejme (prejemna teorija). Takrat šele pogodba preneha (Borislav T. Blagojević, Vrleta Krulj, Komentar zakona o obligacionim odnosima, Beograd 1983, stran 392). Zato se zdi, da bi moral biti tudi za presojo o vsebinskem pogoju za učinkovanje Odstopne izjave na sporni pogodbeni razmerji (t. j. o ravnanju dolžnika, ki nedvomno kaže, da obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil) zlasti odločilen časovni okvir ob Odstopni izjavi. V tem kontekstu bi kazalo oceniti tudi pomen izpolnitve 11.3.2002 v razmerju do dopisa z dne 12.2.2002 in to izpolnitev postaviti v vsebinski okvir zahteve po ravnanju neizpolnitelja, iz katerega mora nedvomno izhajati, da izpolnitve niti v primernem dodatnem roku ne bo (prim. Miha Juhart v Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, Ljubljana 2004, 1. knjiga, stran 577).

Ker dejanska podlaga sodbe ne omogoča presoje o usodi spornih založniških pogodb, sklenjenih med tožečo stranko in prvo toženo stranko, ni moč odgovoriti na vprašanje, ali tožeča stranka še ima avtorske pravice po pogodbi 82/4pg3/98. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem je odločeno o prepovednem in odstranitvenem zahtevku proti drugi in tretji toženi stranki, ki izvira iz te pogodbe.

Sama tožeča stranka zatrjuje, da ima po tej pogodbi le pravico reproduciranja in distribuiranja (prim. prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, l. št. 59; prim. še 2. točko te pogodbe, priloga A 2). Zato bi lahko bil utemeljen prepovedni zahtevek proti prvi toženi stranki le v tem obsegu - 2. odstavek 74. člena, 88. člen in 167. člen ZASP. V preostalem delu prepovedni zahtevek proti prvi toženi stranki ni utemeljen, ker tožeča stranka ostalih materialnih avtorskih pravic nima.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo I/1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem se nanaša na pogodbo 82/4pg3/98, le glede pravice reproduciranja in distribuiranja. Razveljaviti pa je moralo tudi I/3. točko, I/4. točko in I/5. točko izreka v delu, v katerem se nanaša na delovni zvezek Igraje v matematiko 7. V. Zahtevek iz naslova nelojalne konkurence Tožeča stranka ta zahtevek uveljavlja kot "podrejeni" tožbeni zahtevek. Ob zaenkrat negotovi usodi založniških pogodb, sklenjenih med tožečo stranko in prvo toženo stranko (prim. zgoraj), ni moč zavzeti dokončnega stališča o očitanih dejanjih nelojalne konkurence drugi in tretji toženi stranki. Tudi trditvena tožbena podlaga zahtevka iz naslova nelojalne konkurence je ostala zaenkrat neizčrpana. Tožba pa je bila vložena pred časovnim iztekom pogodbe 33/3pg/97. Zato je pritožbeno sodišče moralo na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti I/6. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje v celoti, to je tudi v tistem delu, v katerem bi procesna situacija sicer dopuščala obravnavo podrejenega tožbenega zahtevka (prim. 3. odstavek 182. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka naj bo sodišče pozorno na oblikovanje podrejenega zahtevka. Tako sta tožbena predloga iz 1. in 2. točke podrejenega zahtevka identična primarnima predlogoma iz 1. in 2. točke. Prav tako se zdi, da se vsaj deloma vsebinsko prekrivata primarni in podrejeni prepovedni in odstranitveni zahtevek proti drugi in tretji toženi stranki.

VI. Prepovedni zahtevek iz "nasprotne" tožbe Vprašanje usode založniške pogodbe 33/3pg/97 je glede na obrazloženo ostalo odprto. S tem vprašanjem je neločljivo povezano vprašanje pravice tožeče stranke do razprodaje zalog po izteku pogodbeno dogovorjenega roka (prim. 2. odstavek 2. točke te pogodbe in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25.10.2002, opr. št. I Cpg 1042/2002). Le če je ta pogodba prenehala na podlagi Odstopne izjave z dne 18.3.2002, se tožeča stranka ne bi mogla uspešno sklicevati na pravico do razprodaje zalog. Od odgovora na to vprašanje pa je seveda odvisna presoja o zatrjevanem kršitvenem dejanju.

Tudi glede tega dela izpodbijane sodbe (II/1. in II/2. točki izreka) je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odstavku

165. člena ZPP.