Jedro

Po določbah ZLS funkcija župana ni združljiva s funkcijo glavnega republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Izrek

1)Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. 2)Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je o zadevi odločalo na prvi stopnji (2. točka 1. odstavka 10. člena ZUS) na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.10.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka imenovala tožnika, župana v Občini M., za glavnega republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (1. odstavek izreka) in odločila, da funkcijo glavnega republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo nastopi z dnem, ko mu preneha funkcija župana v Občini M. (2. odstavek izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je odločalo na prvi stopnji (v nadaljevanju prvostopno sodišče), sklicuje na določbe 1. odstavka 43. člena in 3. odstavek 37b člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97 in 10/98), ki določajo, katere funkcije oziroma dela in naloge niso združljive s funkcijami v organih lokalnih skupnosti. Po določbi 1. odstavka 43. člena ZLS funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega sveta ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz 3. odstavka 37b. člena tega zakona. Po 3. odstavku 37b člena ZLS, funkcija članov občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravi, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Po presoji prvostopnega sodišča je glede na navedeno ureditev tožena stranka v 2. odstavku izreka izpodbijane odločbe zakonito ugotovila, da tožnik funkcijo navedenega inšpektorja nastopi z dnem, ko mu preneha funkcija župana v Občini M., saj po citiranih določbah ZLS funkcija župana dejansko ni združljiva s funkcijo glavnega republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Po presoji prvostopnega sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na zakonu.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno ponovi tožbene navedbe in navaja, da je napačno stališče, da funkcija republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ni združljiva s funkcijo župana. Za pravilno presojo bi moralo prvostopno sodišče ugotoviti, na katerih področjih imajo organi občine pristojnost za delovanje, kakor tudi kaj so pristojnosti republiškega inšpektorja. Po njegovem mnenju izpodbijana sodba nedopustno širi določbe ZLS, ki urejajo nezdružljivost funkcije župana s funkcijami v državni upravi preko zakonsko, sicer splošno in nepopolno določenih mej. Meni, da je treba določbe 43. in 37b člena ZLS, tolmačiti restriktivno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje, toženi stranki pa naloži dolžnost povrnitve njegovih stroškov pritožbenega postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

K 1. točki izreka Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, ki imajo podlago v predpisih, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje.

Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je sklicevalo na določbe 1. odstavka 43. člena v zvezi 3. odstavkom 37b člena ZLS in potrdilo odločitev tožene stranke, da tožnik nastopi funkcijo glavnega republiškega inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dnem, ko mu preneha funkcija župana. Glede na citirane določbe ZLS, na katere sta svojo odločitev oprla prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka, tudi po presoji pritožbenega sodišča navedeni funkciji nista združljivi in jih tožnik hkrati ne more izvrševati. Glede na navedeno na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati tožnikovi ugovori.

Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Zato pritožbenega razloga, ki ga uveljavlja tožnik in se nanaša na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS).

Ker ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in ne pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka Odločitev glede stroškov postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS. Po tej določbi v primeru, kadar sodišče presoja zgolj zakonitost izpodbijanega akta, kar je tudi v tem primeru, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.