Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici.

Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.

Izrek

Pritožbi se ugodi glede izpodbijane I. in IV. točke izreka sodbe in se v tem delu izrek sodbe spremni tako, da sedaj glasi: “I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 1. 2010 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe. IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 279,12 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.” Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 175,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 897/2011 z dne 22. 11. 2013 izreklo: “I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 01. 2010 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe. II. V presežku, za znesek 20.841,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19. 01. 2010 dalje, se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. III. Zavrne se tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od zneska 1.800,00 EUR za čas od 19. 01. 2010 do 22. 01. 2010. IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 76,33 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.” Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v v celoti zavrne kot neutemeljen in odloči o stroških postopka.

V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje je s svojo sodbo opr. št. I Pg 897/2011 z dne 22. 11. 2013 odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.800,00 EUR s pripadajočimi obrestmi in ji povrniti stroške pravdnega postopka in je za takšen zaključek uporabilo izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke S. S., ki ga je sodišče pridobilo v tem pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je do loma cevi centralne kurjave in posledično do izlitja vode, prišlo zaradi nedelovanja črpalke in pomanjkljiva zaščita pred zamrzovanjem, ker so bile cevi pokrite le z estrihom, ni v vzročni zvezi z tem škodnim dogodkom, s takšnim stališčem pa tožena stranka ne more soglašati.

Cevi centralne kurjave so bile položene na obstoječi, pokriti terasi stanovanjske hiše, ki se je nahajala nad garažo in je bila nezastekljena. Cevi centralne kurjave so bile tako dejansko položene zunaj, toplotna izolacija na njih ni bila položena, ampak se je nad njimi nahajal le estrih in izvedenec gradbene stroke je v svojem mnenju zapisal, da je bilo talno ogrevanje terase zaščiteno s 15 cm cementnega estriha nad cevmi, kar pa ni toplotna, temveč le mehanska zaščita cevi.

Nadalje je izvedenec je ugotovil, da bi za te cevi lahko rekli, da so bile pomanjkljivo zaščitene pred zamrzovanjem, vendar pa je izvedenec nadalje zaključil, da pa te cevi ne bi zmrznile, če bi obtočna črpalka delovala.

Pritožba meni, da je tako iz izvedenskega mnenja povzeti, da so cevi bile pomanjkljivo zaščitene pred mrazom in da je vzročna zveza med pomanjkljivo zaščito cevi centralne kurjave pred mrazom in škodo torej podana in je stališče sodišča prve stopnje o neobstoju vzročne zveze zmotno.

Dejstvo je, da bi, v kolikor bi bile te v bistvu zunaj položene cevi pravilno zaščitene pred mrazom - torej bi poleg mehanske zaščite bila na njih tudi toplotna, potem tako toplotno zaščitene cevi, tudi v primeru daljšega - hudega mraza ne bi mogle zamrznit, ne glede na dejstvo ali toplotna črpalka deluje in poganja vročo vodo po teh ceveh ali ne. Zadostna toplotna zaščita tako položenih cevi pred zamrzovanjem bi namreč preprečila, da bi voda v ceveh zmrznila. Ker pa so cevi bile le mehansko zaščitene z betonom, toplotne izolacije pa ni bilo, so cevi zmrznile. Nedelovanje toplotne črpalke ni posledica zmrzovanja, ampak vzrok za to, da so nezadostno toplotno izolirane, zunaj položene cevi centralne kurjave zamrznile.

Pritožba pojasni, da tožena stranka ni nasprotovala izvedencu, ko je zaključil, da obtočna črpalka ni delovala - ali zaradi okvare, ali pa zaradi tega, ker jo je nekdo pozabil v začetku kurilne sezone vključiti, vendar pa je prepričana, da voda v ceveh ne bi zmrznila, če bi le-te bile primerno toplotno izolirane pred mrazom, ne glede na dejstvo ali toplotna črpalka deluje ali ne.

Tožena stranka meni, da je podana vzročna zveza med pomanjkljivo zaščito teh cevi pred zamrzovanjem in da je glede na to podan tudi izključitveni razlog Splošnih pogojev za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš PG ..., ki v 29. členu, (4) odstavek točka 5) določajo, da zavarovanje ne krije škode zaradi izliva vode zaradi pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem. V konkretnem primeru so namreč cevi bile pomanjkljivo zaščitene pred zamrzovanjem in je vzročna zveza med izključitvenim razlogom in škodo vsekakor podana.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

V odgovoru na pritožbo poudarja, da tožeča stranka ne prereka, da je bila izolacija cevi pomanjkljiva, saj to izhaja tudi iz napadene sodbe. Sodišče je namreč izrecno navedlo in tudi sledilo izvedencu, da so bile cevi na terasi pomanjkljivo zaščitene pred zmrzovanjem, vendar pa ne bi zamrznile, če bi obtočna črpalka delovala. Teh navedb pa tožena stranka tudi ni pravočasno prerekala in je izvedensko mnenje v celoti sprejela. Tako je glede na pravočasno podano trditveno podlago pretrgana vzročna zveza med pomanjkljivo izolacijo in nastankom škodnega dogodka, kar pomeni, da se tožena stranka na določila splošnih pogojev, četudi je izolacija dejansko bila pomanjkljiva, ne more sklicevati. Škoda namreč ni nastala zaradi pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, temveč zaradi nedelovanja obtočne črpalke. Slaba izolacija torej pomeni zgolj spremljajočo okoliščino, ki na nastanek škode ni vplivala niti v najmanjši meri.

Tožeča stranka je predlagala zavrnitev pritožbe tožene stranke in prisojo nadaljnjih potrebnih pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka sodbo izpodbijala le glede I. točke izreka sodbe (I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 01. 2010 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe) in glede IV. točke izreka sodbe (IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 76,33 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo) s katerim je sicer tožeča stranka bila obsojena na plačilo stroškov postopka v korist tožene stranke, toda od odločitve glede pritožbe v zvezi s I. točko izreka sodbe je odvisna končna odločitev glede stroškov postopka na prvi stopnji, zato je priznati toženi stranki pravni interes za pritožbo tudi glede IV. točke izreka sodbe.

Nima pa tožena stranka pravnega interesa za pritožbo zoper II. in III. točko izreka sodbe, ker je v tem delu v njeno korist in boljšega uspeha s pritožbo ne more doseči (prvi dostavek 350. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje dejansko stanje: -med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je F. M., S. c. ..., V. po polici št. ... dne 26. 03. 2009 kot zavarovalec sklenil polico za paketno C zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš, po Splošnih pogojih PG ... (v nadaljevanju splošni pogoji), zavarovanec po tej polici pa je tožeča stranka; - prav tako med strankama ni bilo sporno, da navedeno zavarovanje krije škodo na stanovanjski hiši ter stanovanjskih premičninah zaradi izliva vode (3. odstavek 3. člena ter 3. odstavek 7. člena splošnih pogojev), kar se je zgodilo v zavarovani stanovanjski hiši; - da je F. M. dne 31. 12. 2009 odkril, da je v hiši na naslovu S. c. ..., V., kjer je živel, prišlo do izliva vode izpod stropa garaže, kjer so bile speljane dovodne cevi talnega ogrevanja terase, kar je izpovedal priča F. M.; - da je kontaktiral I. R., ki je bil vzdrževalec in izvajalec določenih inštalacij v tej hiši in ki je izklopil vod, od koder je spuščala voda; - da je F. M. škodni dogodek prijavil toženi stranki, kar izhaja iz prijave škodnega dogodka z dne 04. 01. 2010, ki je na ogled poslala svojega predstavnika I. K., ki je nastalo škodo poslikal in ugotovil ob ogledu škode, da je prišlo do počenja cevi na odprti terasi stanovanjske hiše, ki so bile napeljane pod estrihom, del cevi pa je bil zunaj, pripravljen na montažo radiatorjev in da ta del terase še ni bil dokončan, ni še imel finalnega tlaka in ni bil zaprt; - da iz izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke V. S. izhaja, da so bile v letu 2008 in 2009 obnovljene skoraj vse strojne instalacije ogrevanja v zadevni hiši in izvedena je bila tudi napeljava talnega ogrevanja s sistemom toplotne izolacije in preko nje cementni estrih kot podlaga za finalni pod pokrite terase nad garažo, ki jo je F. M. nameraval zastekliti; - da so poleg tega bile pripravljene tudi priključne cevi za radiatorje, ki bi jih montiral po zasteklitvi; -toplotna podpostaja je bila obnovljena v začetku leta 2009, ko je bila montirana tudi nova obtočna črpalka G.., kar izhaja tudi iz računa T. C. m. d.o.o. št. ... z dne 09. 02. 2009 (priloga izvedenskemu mnenju), pisne izjave I. R. ter zaslišanja priče F. M.; - da iz izpovedi M. izhaja, da so vsako sezono, tudi pred škodnim dogodkom, pregledali oziroma opravili servis na ogrevalnih napravah v hiši in je to potrdil tudi I. R. v svoji izjavi v prilogi A 6, da je bil sistem ogrevanja v stanovanjski hiši zelo dosledno vzdrževan redno pred začetkom vsake ogrevalne sezone, torej tudi v času pred škodnim dogodkom ter da so dela ob vzdrževanju opravili skladno s standardi in predpisi; - da je slednje potrdil tudi izvedenec z navedbami v izvedenskem mnenju, da je ogrevanje v nespremenjenem stanju delovalo že prejšnjo zimo in ni prišlo do zamrznitve cevi; da iz izvedenskega mnenja sledi, da je bil vzrok za izliv vode pod stropom garaže in s tem za nastanek škode, zamrznitev cevi talnega ogrevanja pod tlakom odprte terase, ki je nad garažo; - da je do zamrznitve lahko prišlo samo v času od 13. 12. do 21. 12. 2009, ko so bile povprečne dnevne temperature negativne in je bila minimalna nočna temperatura v C. celo - 20,9 stopinj Celzija, ob takšnih temperaturah in v takšnem obdobju se mirujoča voda postopoma ohlaja in na koncu zamrzne, ker so bile cevi zaščitene samo s cementnim estrihom; - po 21. 12. 2009 so bile povprečne dnevne temperature pozitivne vse do 03. 01. 2010; - da je 31. 12. 2009, ko je F. M. opazil izliv vode, bila povprečna dnevna temperatura v V. 4,3 stopinj Celzija, v C. pa celo 8,1 stopinj Celzija; - da so po odmrznitvi zaradi povečanega volumna in močnega pritiska začele pokati cevi in puščati vodo, pri čemer pa količina vode ni mogla biti takšna kot je izpovedal F. M., da je voda špricala; - da do zamrznitve, kot nadalje ugotavlja sodišče, ne bi prišlo, če bi obtočna črpalka delala, saj kot je ugotovil izvedenec, bi topla voda krožila in se s tem stalno segrevala; - da iz ugotovitev izvedenca še izhaja, da je ogrevanje normalno delovalo že prejšnjo zimo, četudi je bila zaščita pred zamrzovanjem enaka; - da je do zamrznitve prišlo le, ker črpalka ni delala, razlog za to je: ali je prišlo do okvare na električnem priključku, ali pa je na začetku ogrevalne sezone ni nihče vklopil (potem, ko je bila po koncu lanske ogrevalne sezone izklopljena) in je zato F. M. šele proti koncu leta opazil, da slabo greje, saj je ogrevanje v višje ležečih prostorih delalo tudi brez črpalke (vroča voda se vedno dviguje); - da je do izlitja vode prišlo zaradi pokanja cevi, ker je zaradi nedelovanja črpalke zamrznila voda v ceveh, čeprav so bile cevi na terasi pomanjkljivo zaščitene pred zamrzovanjem, vendar ne bi zamrznile, če bi obtočna črpalka delovala.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je nedelovanje črpalke neposredni vzrok za nastalo škodo, saj ob delovanju črpalke do zamrznitve vode in pokanja cevi ne bi prišlo, saj ne glede na pomanjkljivo zaščito pred zamrzovanjem prejšnjo zimo do škodnega dogodka ni prišlo, kar je ugotovil tudi izvedenec.

Kot pravno podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje štelo določila o zavarovalni pogodbi v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in v polici za paketno C zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš št. ... z dne 26. 03. 2009 s Splošnimi pogoji PG-....

Sodišče prve stopnje je povzelo iz splošnih pogojev, da 1. točka prvega odstavka 29. člena splošnih pogojev določa, da zavarovanje krije škodo zaradi izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav, tretji odstavek pa določa, da zavarovanje krije tudi škodo na samih vodovodnih ali odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja, vendar zavarovalnica ne krije škode zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zamrzovanjem ipd. (5. točka 4. odstavka 29. člena splošnih pogojev).

Sodišče prve stopnje je štelo, da je vzrok za nastalo škodo v tem, ker ni delovala črpalka, ob takšnem vzroku za nastalo škodo pa zavarovalno jamstvo ni izključeno, saj toženi stranki ni uspelo dokazati, da je do zamrznitve cevi prišlo zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali zaradi pomanjkljive zaščite pred zamrzovanjem, ker so bile cevi prekrite le z estrihom in ni podan nobeden od razlogov za izključitev zavarovalnega jamstva tožene stranke, saj nedelovanja toplotne črpalke, ki je bil ugotovljen kot neposreden vzrok nastanka škode, v splošnih pogojih ni zapisan kot izključitveni razlog.

Ob upoštevanju dejstva, da je škoda nastala tudi na inštalacijah in na stenah in da je v prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev določeno, da je jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer omejeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko in da je v primeru sklenitve paketa C zavarovalno kritje dodatno omejeno (na osnovi prvega rizika) za: škodo, ki nastane pri izlivu vode na samih vodovodnih ali odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja, v višini 1.000,00 EUR ter ob upoštevanju, da je izvedenec je ugotovil, da za vzpostavitev stanja kot pred poškodbo, znašajo dela na instalacijah največ 1.200,00 EUR, z vključeno zamenjavo črpalke in da za odstranitev starega in izdelavo novega armiranega cementnega estriha na terasi in nekaj zidarskih krpanj po prevezavah instalacij dodatni stroški znašajo še 600,00 EUR ter tako skupni stroški sanacije znašajo 1.800,00 EUR ter da omejitev 1.000,00 EUR predstavlja le omejitev za škodo na samih vodovodnih ali odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja , je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za povrnitev škode na stanovanjski hiši v višini 1.800,00 EUR, v preostanku (za 6.206,55 EUR) zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo škode v višini 14.634,50 EUR, ki je nastala na premičninah, ker prvi odstavek 8. člena splošnih pogojev določa, da so predmet zavarovanja: stanovanjske premičnine, stvari, ki služijo za osebno rabo, gotovina, vrednostni papirji, umetniški in antični predmeti, dragocenosti in zbirke, kot so na primer filatelistične, numizmatične ipd., listine in dokumenti, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva ter se nahajajo v stanovanjski hiši, predmet zavarovanja so tudi stvari, ki jih poseduje zavarovanec, pa niso njegova last niti last članov njegovega gospodinjstva, tožeča stranka kot zavarovanec pa ni lastnik premičnin, na katerih škodo vtožuje.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot utemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, saj sodišče prve stopnje ni zadosti pretehtalo vzrok nastali škodi in je povsem nekritično sledilo izvedenskemu mnenju, da je vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, pri čemer je spregledalo odločilne navedbe izvedenca, da črpalka ni delovala zato, ker ni deloval električni priključek ali pa sploh ni bila vklopljena črpalka, in spregledalo, da je izvedenec svojo oceno o vzroku za zamrznitev cevi talnega gretja, za katere je sicer ugotovil, da niso bile ustrezno termično zaščitene cevi, gradil na tem, da je ogrevanje delovalo že prejšnjo zimo, pa ni nič zamrznilo.

Tožena stranka je že v odgovoru na izvedensko mnenje opozarjala prav na okoliščino, da tudi izvedenec ni ugotovil, da bi bila obtočna črpalka okvarjena in da iz istega mnenja sledi, da je do škode prišlo po veliki verjetnosti , ker obtočna črpalka ni bila vklopljena, zato pa je ob nizkih temperaturah in ker cevi niso bile termično zaščitene, voda v ceveh pričela zamrzovati in so zaradi nedelovanja črpalke popokale, zato je opozarjala, da je vzrok za nastalo škodo v pomanjkljivo zaščitenih ceveh, kar pa izključuje zavarovalno kritje.

Po mnenju pritožbenega sodišča je v situaciji, ko tudi izvedenec ni ugotovil, da bi bila obtočna črpalka okvarjena, pač pa da ni delovala iz vzroka, ker ni bila vklopljena, sodišče prve stopnje zmotno štelo, da ni pomembna zaščita talnih cevi, saj izvedenec dejansko sam tega ne izključuje kot vzrok, ampak pomembnost delovanju črpalke daje na način, da pojasni, tokrat povsem laično, da je navsezadnje ogrevanje delovalo že prejšnjo zimo, pa ni nič zamrznilo, ali drugače povedano, tedaj je torej obtočna črpalka delovala.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da iz izvedenskega mnenja izhaja prav to, na kar opozarja pritožba, da je vzrok za zamrznjene cevi predvsem v neustrezni termični zaščiti le- teh, saj do zamrznitve ne bi prišlo, če bi bile ustrezno zaščitene, četudi obtočna črpalka ni delovala, ker izvedenčev argument, da je preteklo leto ob enaki zaščiti cevi talnega ogrevanja bilo vse v redu in ni prišlo do zamrznitve, ne more imeti upoštevne dejanske in pravne teže, da bi vzrok za zamrznitev bil izključno na nedelovanju obtočne črpalke.

Tako pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici (1. točka prvega odstavka 29. člena splošnih pogojev določa, da zavarovanje krije škodo zaradi izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav, tretji odstavek pa določa, da zavarovanje krije tudi škodo na samih vodovodnih ali odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja, vendar zavarovalnica ne krije škode zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zamrzovanjem ipd. (5. točka 4. odstavka 29. člena splošnih pogojev) in je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo škode v višini 1800,00 EUR s pripadki.

Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je zavarovanec dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.

Tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitve izvedenca, da obtočna črpalka ni delovala, ker ni bila vklopljena, ta vzrok pa je nedvomno pripisati opustitvi potrebnih ukrepov na strani zavarovanca in zato tožena stranka po citiranem določilu OZ ni zavezana k povrnitvi zatrjevane škode.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo glede izpodbijane I. točke izreka sodbe in v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo (358. člen ZPP), tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek.

Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi glede izpodbijane I. točke izreka sodbe, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo, je posledično moralo ugoditi tudi pritožbi glede izpodbijane IV. točke izreka sodbe glede stroškov postopka.

Tožena stranka je v postopku v celoti uspela, zato je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP upravičena do povrnitve vseh stroškov postopka, nastalih na prvi stopnji, kot so že ugotovljeni v izpodbijani sodbi in sicer do 20,00 EUR manipulativnih stroškov in do povrnitve stroškov izvedenine v znesku 259,12 EUR, skupaj torej 279,12 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči po preteku 15 dni od vročitve te sodbe.

Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke glede izpodbijane IV. točke izreka ugodilo in v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo, tako da sedaj glasi: “

IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 279,12 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.” (358. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti še stroške pritožbe v znesku 175,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, kar prestavljajo priznani taksni stroški za pritožbo v znesku 165,00 EUR in 10,00 EUR materialnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP), saj odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in razjasnitvi zadeve.