7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 680/2003 z dne 4. 5. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 6/99 z dne 28. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper pritožnika (v pravdnem postopku toženca) za ugotovitev, da spada stanovanje v skupno premoženje pravdnih strank, ki sta razvezana zakonca. Ugotovilo je, da je tožnica, potem ko je v drugem pravdnem postopku uspela z zahtevkom za razveljavitev kupoprodajne pogodbe, ki jo je za to stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ) sklenil pritožnik, s svojimi sredstvi odkupila stanovanje, zato za takšno ugotovitveno tožbo nima več pravnega interesa. S takšno sodbo se pritožnik ni strinjal, zato je zoper njo vložil pritožbo, v kateri se je zavzemal za ugotovitev, da stanovanje spada v skupno premoženje pravdnih strank. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je na podlagi stališča, da je bilo stanovanje kupljeno po razvezi zakonske zveze in da za nakup niso bila porabljena skupna sredstva, zato ga ni mogoče šteti kot skupno premoženje pravdnih strank v smislu 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. ter Uradni list RS, št. 64/01 in nasl. – v nadaljevanju ZZZDR).

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da so sodišča v številnih podobnih primerih štela, da gre za skupno premoženje, izpodbijana odločitev pa naj bi brez ustrezne obrazložitve odstopala od sodne prakse. Nenavadno se mu zdi stališče Višjega sodišča, ki je kot odločilno štelo okoliščino, da je tožnica stanovanje odkupila po razvezi in s svojimi sredstvi, ne pojasni pa, zakaj na odločitev ni vplivalo dejstvo, da je tožnica stanovanje odkupila pod ugodnimi pogoji SZ. Meni, da odločitev posega v njegove pridobljene pravice (ki naj bi mu šle kot nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice), saj naj bi stanovanjska pravica dajala koristi obema bivšima zakoncema, četudi je stanovanje po ugodnih pogojih odkupil le eden. V primerih, ko sta bila oba razvezana zakonca potencialna upravičenca do odkupa stanovanja, naj bi bilo po določbah SZ kupljeno stanovanje skupno premoženje, ne glede na to, kdo izmed njiju in kdaj ga odkupi. Nasprotna odločitev je po mnenju pritožnika arbitrarna.

B.

3.Pritožnik kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da sta sodišči odločili arbitrarno. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Sodišči sta namreč razumno obrazložili svoje stališče, da je skupno premoženje v smislu 51. člena ZZZDR le premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, in da za odločitev v obravnavanem primeru ni pomembno, ali je bilo stanovanje pridobljeno po tržni ali kakšni drugi ceni, kdo od zakoncev je bil formalni pridobitelj in da je bilo stanovanje dodeljeno zaradi družinskih potreb. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

4.Z vidika pravice do enakega varstva pravic bi lahko bilo pomembno tudi pritožnikovo zatrjevanje, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse, vendar tega očitka zgolj s pavšalno trditvijo, da so sodišča v številnih podobnih primerih štela, da gre za skupno premoženje, ni mogoče utemeljiti.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić