- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1201/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1201.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Aktivna legitimacija strankeAli je bila stranka aktivno legitimirana za vložitev predloga?
- Pravna podlaga za izdajo sklepaAli procesna pravila dovoljujejo izdajo sklepa, ki ne odloča o pravnem razmerju?
- Pravni pomen sklepaKakšen je pravni pomen sklepa, ki ne odloča o procesno predvidenih vprašanjih?
- Pritožba na sklepAli je pritožba na sklep, ki ga procesni pravni red ne predvideva, dovoljena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izdaje sklepa o tem, da je podana aktivna legitimacija stranke, procesna pravila ne predvidevajo. Sodišče ga zato ni pooblaščeno izdati.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, katerega izrek se glasi: Ugovor nasprotnega udeleženca A. S., da ni podana aktivna legitimacija predlagateljice I. R., se zavrne.
2. Proti temu sklepu je pritožbo vložil nasprotni udeleženec. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče vsebine pritožbe tu ne bo povzemalo.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je podala odgovor na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Izdaje odločbe, kakršna je izpodbijani sklep, pravila Zakona o nepravdnem postopku, Zakona o pravdnem postopku in Stvarnopravni zakonik ne predvidevajo. Zastavlja se tudi vprašanje, kakšen je pravni pomen takšne odločbe, saj z njo ni odločeno o nobenem pravnem razmerju in tudi ne o nobenem procesno predvidenem vprašanju, o katerem je treba odločiti z odločbo. V njem je v resnici podano le stališče sodišča o eni izmed pravno relevantnih prvin primera, ki sodijo v končno odločbo. Izdaje tovrstne odločbe, kot je izpodbijani sklep, pravni red ne predvideva. Edina izjema je vmesna sodba (315. člen ZPP).
6. Ker je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZNP zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, pritožba dovoljena – razen, če ni z zakonom drugače določeno, pritožbeno sodišče pritožbe ni zavrglo. Vendar pa o vsebini pravnega stališča, ki ga sporoča izpodbijani sklep in ki mu pritožnik nasprotuje, ob tem ni presojalo. Zato, da bi pritožbeno sodišče v posameznih fazah postopka odločalo o posameznih pravnih stališčih sodišča prve stopnje, kot rečeno, ni procesnopravne podlage. Posledice drugačnega ravnanja bi bile lahko za nadaljnji tek postopka izrazito usodne in tudi procesno nejasne. Zastavlja se namreč vprašanje, kakšen bi bil pomen pravnomočnosti takšnega sklepa. Ali bi to pomenilo, da udeleženci postopka v nadaljevanju o določenih pravnih in dejanskih problemih sploh ne bi več smeli razpravljati? Zastavilo bi se tudi vprašanje, kako širok bi bil spekter vprašanj, o katerih razprava več ni dopustna. Pri že omenjeni vmesni sodbi (315. člen ZPP) je to razmeroma jasno, pri ločevanju postopka na poljubne pravnorelevantne prvine, o katerih bi sodišče izdajalo odločbe, pa ni nujno tako. Vse opisano pomeni, da sklepa, katerega izdaje procesni pravni red ne predvideva, sploh ne bi smelo biti. Iz tega razloga (ker zanj ni pravne podlage) ga je pritožbeno sodišče razveljavilo. Procesno pooblastilo je podano v 3. točki 365. člena ZPP.