Jedro

Zavrnitev ali zavrženje zahteve za izločitev uradne osebe iz upravnega postopka ni akt, ki bi ga stranka lahko izpodbijala v upravnem sporu, ker gre zgolj za procesno odločitev in ne za odločitev o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve odločil, da se zahteva stranskih udeležencev pravne osebe A. d.o.o. in B.B., za izločitev inšpektorice Inšpektorata RS za notranje zadeve C.C. iz vodenja postopka inšpekcijskega nadzora nad zavezancem Č. d.d. in zavezancem D. d.o.o., ki se pri Inšpektoratu RS za notranje zadeve vodi pod št. 061-248/2011, zavrne. V zahtevi pravna oseba A. d.o.o. in B.B. navajata, da je postopek vodenja inšpekcijskega nadzora dne 15. 7. 2011 dajal očiten vtis „familiarnosti“. Inšpektorica s pooblaščenim odvetnikom E.E. ni želela govoriti temveč je govorila zgolj z F.F. in G.G., ter je postopek tudi dejansko vodila izrazito v škodo vlagateljev zahteve za izločitev. Vlagatelja zahteve za izločitev nadalje navajata še, da je imelo pristransko vodenje postopka za posledico nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter da je inšpektorica preprečila namestniku direktorja B.B. dostop do poslovnih prostorov družbe. Kot je razvidno iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0612-248/2011/22 (4-09) z dne 15. 7. 2011 ter ostale dokumentacije v spisu, ki se pri Inšpektoratu RS za notranje zadeve vodi pod št. 061-248/2011, je inšpektorica dne 15. 7. 2011 na podlagi tretjega odstavka 29. člena ZIN na sedežu družbe A. d.o.o. in H. d.o.o., opravila inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja objektov in premoženja A. d.o.o. in H. d.o.o. Iz zapisnika in ostale dokumentacije v spisu ni razvidno, da bi inšpektorica s svojimi ukrepi kakorkoli preprečila dostop do poslovnih prostorov B.B., saj je vhod v poslovne prostore varovala družba D. d.o.o., kot je to razvidno tudi iz navedb v zahtevi za izločitev inšpektorice, poleg tega pa je iz zapisnika št. 061-248/2011/21 (4-09) z dne 15. 7. 2011 razvidno, da je v času, ki ga navajata vlagatelja, to je med 13.40 in 16.40 uro, inšpektorica opravljala razgovor z F.F., G.G. in I.I. Glavni inšpektor je po pregledu celotne dokumentacije v spisu, ki se pri Inšpektoratu RS vodi pod št. 061-248/2011, ugotovil, da je dvom vlagateljev o inšpektoričini nepristranosti povsem neutemeljen in da tako ni podan izločitveni razlog glede na določbo prvega odstavka 37. člena ZUP, saj nestrinjanje z vodenjem postopka ter odločitvami uradne osebe samo po sebi še ni izločitveni razlog, inšpektorica pa je na podlagi dejstev in dokazov, s katerimi je razpolagala v času izdaje ustne odločbe dne 15. 7. 2011, izdala ustno odločbo, za katero je ocenila, da je zakonita in utemeljena na materialnem predpisu. Glavni inšpektor tako ugotavlja, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo vlagateljev, ki pa niti ne vsebuje konkretnih razlogov in okoliščin, ki bi vzbujali dvom v nepristranost inšpektorice.

Z drugostopenjskim aktom je Ministrstvo za notranje zadeve RS odločilo, da se pritožbe pravne osebe A. d.o.o., ki jo zastopa namestnik direktorja B.B. in B.B., zoper postopek inšpekcijskega nadzora, ki se vodi pod št. zadeve 061-248/2011 zoper sklep Inšpektorata RS za notranje zadeve, št. 061-248/2011/42 z dne 2. 8. 2011, zoper odločbi št. 061-248/2011/29 in 061-2348/2011/27, obe izdani dne 20. 7. 2011 in pritožba pravne osebe Č. d.d., ki jo po pooblastilu predsednika uprave zastopa odvetnik J.J. zoper odločbo, št. 061-248/2011/27 z dne 20. 7. 2011, združijo v en postopek (prva točka izreka) in da se pritožbe zavrnejo (druga točka izreka) ter da v postopku niso nastali stroški (tretja točka izreka).

Tožnika sta vložila eno tožbo zoper tri izpodbijane akte in sicer sta tožila na odpravo drugostopenjske odločbe v zvezi z odločbami opr. št. 061-248/2011/29 (4-09) z dne 20. 7. 2011, opr. št. 061-248/2011/27 (4-09) z dne 20. 7. 2011 in opr. št. 061-248/2011/42 (4-01) z dne 2. 8. 2011. Predlagata, da sodišče izvede glavno obravnavo, zasliši stranke in vpogleda v podatke sodnega registra in izpodbijane odločbe ter druge listine v upravnem spisu in spis Okrožnega sodišča v Krškem št. Pg 306/2009, ki ga predhodno pribavi ter izvede ostale navedene dokaze. Po izvedbi ponujenih dokazov naj odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja razloge za zavrnitev zahteve za izločitev uradne osebe iz prvostopenjskega akta.

Ker sta tožnika z eno tožbo sprožila upravni spor zoper drugostopenjski akt v zvezi s tremi različnimi posamičnimi upravnimi akti organa na prvi stopnji odločanja, je sodišče zadeve razdružilo tako, da se tožba zoper vsak posamičen akt na prvi stopnji odločanja v zvezi z drugostopenjskim aktom, ki ga je drugostopenjski organ sprejel po predhodni združitvi postopka, zaradi lažje obravnave na sodišču, obravnava ločeno v treh upravnih sporih (1. odstavek 42. člena ZUS-1). Tožba zoper prvostopenjski akt št. 061-248/2011/27 (4-09) z dne 20. 7. 2011 se vodi pod opr. št. upravnega spora I U 1936/2011, tožba zoper prvostopenjski akt št. 061-248/2011/29 (4-09) z dne 20. 7. 2011 se vodi pod opr. št. upravnega spora I U 875/2012, tožba zoper prvostopenjski akt, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, pa se vodi pod opr. št. upravnega spora I U 876/2012. Ta sodba se torej nanaša samo na tožbo zoper izpodbijani akt št. 061-248/2011/42 (4-01) z dne 2. 8. 2011. Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba se kot nedovoljena zavrže. Tožnika sta sicer v tožbi navedla, da vlagata tožbo v upravnem sporu zaradi odprave drugostopenjske odločbe v zvezi s tremi prvostopenjskimi akti. Z drugostopenjskim aktom pa je tožena stranka v bistvu odločila samo o zavrnitvi treh pritožb tožečih strank zoper tri upravne akte (druga točka izreka drugostopenjskega akta), po predhodnem sklepu o združitvi postopka (1. točka izreka drugostopenjskega akta) in ob odločitvi, da posebni stroški niso nastali (3. točka izreka drugostopenjskega akta). Po ustaljeni-upravno-sodni praksi na podlagi Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, 17. člen v povezavi z 2. členom) velja, da tožeča stranka ne more v upravnem sporu izpodbijati drugostopenjskega akta, če je z njim drugostopenjski organ zavrnil pritožbo zoper prvostopenjski akt, saj s takšnim drugostopenjskim aktom ni poseženo v pravico, pravno korist, obveznost ali pravni položaj stranke. Tak je konkreten primer, saj je organ z drugostopenjskim aktom zgolj zavrnil pritožbo zoper prvostopenjski akt o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe. Zaradi tega je sodišče smiselno štelo, da tožnika izpodbijata prvostopenjski upravni akt v zvezi z drugostopenjskim aktom in je na tej podlagi vzelo tožbo v obravnavo.

Iz ustaljene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da zavrnitev ali zavrženje zahteve za izločitev uradne osebe iz upravnega postopka ni akt, ki bi ga stranka lahko izpodbijala v upravnem sporu, ker gre zgolj za procesno odločitev in ne za odločitev o materialni pravici obveznosti ali tožnikovi pravni koristi (sodbi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 362/2007 z dne 11. 4. 2007 in I Up 404/2007 z dne 1. 10. 2008). Pravna podlaga za takšno sodno prakso na podlagi novega ZUS-1 je določilo 2. odstavka 5. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. členom ZUS-1), ki pravi, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z odločitvijo drugostopenjskega organa v drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa ni bil postopek odločanja o pravici ali pravni koristi tožeče stranke v zadevi, v kateri odloča pristojni tržni inšpektorat, končan, obnovljen, ali ustavljen, ampak je upravni organ odločal le o določenem procesnem vidiku znotraj upravnega postopka. Tožeča stranka ima v takem primeru dostop do sodnega varstva iz vseh razlogov za izpodbijanje upravnega akta po 27. členu ZUS-1 zoper vsebinsko odločitev o zadevi, v kateri naj bi po mnenju tožeče stranke sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena. Tožbo je torej sodišče zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ker izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Obrazložitev k drugi točki izreka: V drugi točki izreka sklepa je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, ker sta tožnika v tožbi zahtevala povrnitev stroškov postopka in ker po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.