Jedro

Če priposestvovalna doba začne teči v času veljavnosti ZTLR, izteče pa se v času veljavnosti SPZ, je razmerje treba presojati po določilih SPZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 312/11, 312/8 in 313/21, vse k.o. X. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 12.731,86 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da bi moral tožnik, ki je lastninsko pravico pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe od družbe K. d.d., za vknjižbo lastninske pravice poskrbeti na osnovi kupoprodajne pogodbe in aneksa. Tožnikova pravno poslovna pridobitev lastninske pravice ima pomanjkljivost v razpolagalnem poslu. Primarna oblika tožnikovega pravnega varstva je izpolnitveni zahtevek, za katerega velja 10 letni zastaralni rok. V času zastaralnega roka, to je od leta 1997 do 2007, tožnik od prodajalca ni uveljavljal izpolnitvenega zahtevka; tudi po sklenitvi aneksa k kupoprodajni pogodbi ne. V stečajnem postopku K. d.d. v stečaju tožnik izločitvene pravice ni prijavil. To bi lahko storil na podlagi kupoprodajne pogodbe in aneksa, v zvezi s pravnomočno sodbo VIII Pg 34/98. Tožnikova izločitvena pravica je prenehala. Tožnik je opustil dolžno skrbnost, ker ni pravočasno poskrbel za uveljavitev svojih pravic. Ker je vedel oz. bi moral vedeti za pomanjkljivost glede pridobitve lastninske pravice, je nepravično, da se mu nudi sodno varstvo na podlagi priposestvovanja, ki ga uveljavlja v tem postopku. Gre za očitno zlorabo prava, za izigravanje zakona in očitno špekulacijo. Tožnik je čakal na pretek 10-letne priposestvovalne dobe, potem pa leta 2016 vložil tožbo s sklicevanjem na priposestvovanje. Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče samo v razmerju med prodajalcem K. d.d. in tožnikom. Tožena stranka s tožnikom ni v pogodbenem razmerju. Priposestvovalna doba na parc. št. 312/1 in 312/6, obe k.o. X, se ni izrekla do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), zato je treba uporabiti prvi odstavek 269. čl. SPZ. Pogoja zunajknjižnega priposestvovanja sta: dobroverna lastniška posest in potek priposestvovalne dobe. Sklicuje se na 28. čl. SPZ, ki opredeljuje dobroverno posest, in sodno prakso1. Meni, da tožnik ni dobroverni lastniški posestnik, saj je vedel, da mu K. d.d. lahko izda posadno listino za parc. št. 312/8 k.o. X. Površina parc. št. 312/11 k.o. X ne ustreza površini prejšnje parc. št. 312/6 k.o. X. Razlika je 25 m2. Pravnomočna sodba in leta 2005 izvedena parcelacija sta pravni naslov za vknjižbo lastninske pravice za parc. št. 312/11 k.o. X in za parc. št. 312/8 k.o. X, ne pa za parc. št. 313/21 k.o. X. Za parc. št. 312/8 k.o. X je tožena stranka K. d.d. že izdala zemljiškoknjižno dovolilo. Tožnik bi vknjižbo lastninske pravice za to nepremičnino lahko zahteval od K. d.d. in sicer na osnovi ugotovitvene sodbe ali na podlagi posadne listine. Za tožbo zoper toženo stranko zato nima pravnega interesa. Povsem napačna je ugotovitev, da je tožnik priposestvoval parc. št. 313/21 k.o. X – dvorišče 1036 m2. Zemljiška parcela 313/1 k.o. X, iz katere je nastala parc. št. 313/21 k.o. X, ni bila predmet kupoprodajne pogodbe in aneksa, in tudi predmet pravnomočne sobe VIII Pg 34/987 ne. Sodba vsebuje ugotovitev, da je K. d.d. edini in izključni lastnik dela nepremičnine 312/1 k.o. X. Parc. št. 313/1 k.o. X, iz katere je nastala parc. št. 313/21 k.o. X, se ne omenja. Glede te nepremičnine tožnik zato ni mogel biti dobroveren. Vedel je, da ta nepremičnina ni bila predmet pogodbe in aneksa in tudi ne predmet pravde VIII Pg 34/98. Dobro je vedel, kaj je njegovo in kaj ne. Za tožnikovo nedobrovernost govori tudi njegova navedba v VIII. točki pripravljalne vloge z dne 12. 10. 2016. Tožnik omenja možnost, da se je izvedenec pri označbi parcelne številke, ki je del funkcionalnega zemljišča, zmotil. To pomeni, da je dvomil v pravilnost označbe funkcionalnega zemljišča. Kdor dvomi, ni dobroveren. Lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču 313/21 k.o. X ni neločljivo povezana z lastninsko pravico na prodanem gostinskem lokalu. Po tretjem odstavku 12. čl. Stanovanjskega zakona iz leta 1991 na funkcionalnem zemljišču obstoji solastnina vseh etažnih lastnikov. Po določbah Zakona o etažni lastnini in pravicah na delih stavbe (ZVEtL) je stavbi pripadajoče zemljišče definirano kot zemljišče, na katerem stavba stoji in je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Tožnik zatrjevane pridobitve lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču parc. št. 313/21 k.o. X ni izkazal. Na parc. št. 312/11 stoji tožnikov objekt, ki je črna gradnja. Spregledana je v zemljiški knjigi vpisana prepoved razpolaganja s to nepremičnino. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je materialno pravo napačno uporabljeno. Zagrešena je bistvena kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja lastninsko pravico – na nepremičninah parc. št. 312/11, 312/8 in 313/21, vse k.o. X – s priposestvovanjem. Zatrjuje dobroverno lastniško posest od nakupa v letu 1997 dalje.

6. Če priposestvovalna doba začne teči v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), izteče pa se v času veljavnosti SPZ2, je razmerje treba presojati po določilih SPZ. Drugi odstavek 269. čl. SPZ dobroverno in zakonito posest, predpisano z ZTLR3, izenačuje z dobroverno lastniško posestjo, predpisano za priposestvovanje po uveljaviti SPZ4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik táko posest na spornih nepremičninah pridobil najkasneje 16.10.2000, ko je sklenil aneks k kupoprodajni pogodbi z dne 22.12.1997. Nepremičnine je v posest pridobil že 22.12.1997; v aneksu je ponovno podano zemljiškoknjižno dovolilo, tudi za vknjižbo lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču, ki je predmet pravde na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 34/98. Obdobje desetletne zakonite oz. lastniške posesti se je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča izteklo deset let po sklenitvi aneksa k kupoprodajni pogodbi, to je 16.10.2010. 7. Dobroverna posest je z drugim odstavkom 72. čl. ZTLR definirana kot posest, pri kateri posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Tudi po SPZ je pogoj za priposestvovanje dobroverna posest5. V primeru, kot je obravnavni, ko je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na drugo osebo (toženca), je dobroverni lastniški posestnik lahko le tisti, ki je prepričan, da zaradi neurejene zemljiškoknjižne evidence zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu, pravni posel pa je sklenil z dejanskim lastnikom ter ima od tedaj dalje – z njegovim vedenjem in soglasjem – nepremičnine v posesti. Gre za subjektivno prepričanje posameznika, ki mora imeti neko otipljivo podlago za prepričanje, da je nepremičnine kupil od lastnika.

8. Kupljena – prodana nepremičnina je v kupoprodajni pogodbi in aneksu označena kot prostori na parc. št. 312/6 in 312/1, vse k.o. X, s pripadajočo pravico uporabe funkcionalnega zemljišča in skupnih delov, objektov in naprav na Z., v enakem obsegu, kot jo prodajalec (K. d.d.) uveljavlja v gospodarskem sporu VIII Pg 34/98 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. V zadevi VIII Pg 34/98 je prodajalec uspel z zahtevkom, da je edini izključni lastnik nepremičnine parc. št. 312/6 k.o. X in dela nepremičnine 312/1 k.o. X, kakor je opisana v izvedeniškem mnenju sodnega izvedenca M. J. z dne 30.5.2000, ki je sestavni del sodbe, in označena na skici, ki je sestavni del izvedeniškega mnenja. Na osnovi te sodbe je bila dne 25.10.2005 izvedena parcelacija zemljišč parc. št. 312/1, 312/6 in 313/1, vse k.o. X, v kateri so med drugim nastale parc. št. 312/8, 312/11 in 313/21, vse k.o. X, glede katerih tožnik trdi, so bile predmet pravnega posla in je njihov lastnik.

9. Tožnikovi dobroverni lastniški parc. št. 313/21 k.o. X tožena stranka – tudi v pritožbi – oporeka s trditvijo, da sta bili v gospodarskem sporu VIII Pg 34/98 kot nepremičnini tožnikovega pravnega prednika ugotovljeni le parc. št. 312/6 in del parc. št 312/1, obe k.o. X, ne pa tudi parc. št. 313/1 k.o. X, iz katere je nastala par.c št. 313/21 k.o. X. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s prvostopenjskim, ki je v 8. točki sodbe pojasnilo razloge za stališče, da je bil kot funkcionalno zemljišče v lasti tožnikovega pravnega prednika ugotovljen tudi del parc. št. 313/1 k.o. X. To zemljišče je kot funkcionalno zemljišče stavb tožnikovega pravnega prednika označeno v skici, ki je sestavni del izvedeniškega mnenja, na katerega se sodba v izreku sklicuje. Na podlagi skice, je v tem postopku angažiran izvedenec ugotovil, da parc. št. 313/1 k.o. X ni bila navedena v izreku sodbe VIII Pg 34/98 zato, ker je izvedenec J. spregledal mejno linijo med parc. št. 312/1 in 313/1, obe k.o. X. Izvedenskemu mnenju s to ugotovitvijo nobena od strank ni nasprotovala. Nobenih indicev ni, da bi tožnik imel v posesti manjši obseg zemljišča, kot njegov pravni prednik oz. kot je označeno v kupoprodajni pogodbi in aneksu. Očitek, da je tožnik vedel, da dela parc. št. 313/1 k.o. X ni kupil, je nesprejemljiv. Vedel je, kaj je kupil, saj je kupljene nepremičnine prevzel v posest. Da po seznanitvi z rezultatom pravde VIII Pg 34/98 ni oporekal izreku sodbe, je razumljivo, saj neskladje v izreku sodbe ni na prvi pogled očitno. Vsebino izreka sodbe je bilo v tem postopku treba preverjati celo z izvedencem. Povsem brez podlage zato pritožba tožniku, ki ni strokovnjak geodetske stroke, pripisuje slabovernost zaradi pomanjkljivega opisa funkcionalnega zemljišča v izreku sodbe VIII Pg 34/98. Tožnikove trditve v vlogi z dne 12.10.2016 kažejo na prizadevanje pojasniti razliko med izrekom in skico, ki je njegov sestavni del, ne pa na slabovernost. 10. Tudi na ostale ugovore, s katerimi tožena stranka tožniku odreka utemeljenost zahtevka, je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Tožnik lastninsko pravico uveljavlja na osnovi priposestvovanja, zato je na pasivni strani nujno udeležena tožena stranka, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornih nepremičnin. Stvar tožnika je, na osnovi katerih dejstev in materialnih predpisov bo uveljavil svojo pravico. Če se tožnik ni odločil za uveljavljanje pravic, ki mu gredo na osnovi pravnega posla, sklenjenega s K. d.d., ga k temu ni mogoče siliti. Nesprejemljivo je zato pritožbeno zavračanje zahtevka z argumentom, da je bil tožnik pri uveljavljanju svoje pravice neskrben. Ni pa nobenih indicev, da bi tožnik z načinom uveljavljanja pravnega varstva zlorabljal pravice ali ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Tožnik si je, skupaj s prodajalcem, vseskozi prizadeval urediti zemljiškoknjižno stanje, pa to zaradi nasprotovanja tožene stranke ni bilo mogoče. To potrjuje vsebina aneksa k kupoprodajni pogodbi, obstoj pravde VIII Pg 34/98, parcelacija, ki sta jo naročila tožena stranka in K. d.d. Bolj sporno kot tožnikovo nastopanje, je toženčevo ponovno zavračanje lastninskega zahtevka z enako vsebino, kot je bila obravnavana v sporu s K. d.d. Ker tožnik nepremičnino uveljavlja od tožene stranke (zemljiškoknjižnega lastnika), je brezpredmetna pritožbena trditev, da v stečajnem postopku družbe K. d.d. – v stečaju ni priglasil izločitvenega zahtevka, sedaj pa ga zaradi prenehanja pravice ne more več. Ker tožena stranka ni upnica v stečajnem postopku, nima interesa za presojo obsega premoženja stečajnega dolžnika, utemeljenosti in potrebnosti izločitvenih pravic, izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika … Ker tožnik ne uveljavlja lastninske pravice na pravno poslovni podlagi, je nesprejemljivo pritožbeno odrekanje pravnega varstva zato, ker bi moral za vknjižbo na osnovi zavezovalnega posla tožnik poskrbeti sam. Pritožbeno razpravljanje kdaj in v kakšnih okoliščinah bi tožnik lahko dosegel vpis lastninske pravice, je zato nepomembno. Dejstvo, da tožnik – zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja – od prodajalca ni uspel izposlovati perfektne intabulacijske klavzule, ne kaže na njegovo nedobrovernost. Nasprotno. Prodajalčeva vložitev tožbe VIII Pg 34/98 in prizadevanje za uspeh v tem pravdnem postopku ter transparentno prikazovanje teh dejstev v aneksu k kupoprodajni pogodbi je tožnika utrdilo v prepričanju, da je nepremičnine kupil od lastnika in je zato lastniški posestnik.

11. Dejstvo, da je tožena stranka družbi K. d.d. izdala zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 312/8 k.o. X, potrjuje toženkino priznanje, da ni lastnica te nepremičnine, drugačnega učinka pa to dejstvo v tem postopku nima. Pritožnikovo sklicevanje na materialne predpise, ki so bili in so podlaga za določanje funkcionalnega zemljišča je nepomembno. Funkcionalno zemljišče se v tem postopku ne določa. Ugotavlja se nastanek lastninske pravice na izviren način, na podlagi zakona (priposestvovanje). Zato tudi sklicevanje na tožnikovo črno gradnjo, ki naj bi zaradi prepovedi v zemljiški knjigi preprečevala vpis lastninske pravice, za odločitev ni pomembno.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

1 Sodba VSRS II Ips 608/2005 2 Uveljavljen je bil 1.1.2003. 3 Drugi odstavek 28. čl. ZTLR je določal: Dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku desetih let. 4 Drugi odstavek 43. čl. SPZ določa: Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. 5 Prvi odstavek 27. čl. SPZ določa: Lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova.