Jedro

Če je test sorazmernosti opravljen pravilno in je bilo ugotovljeno, da je javna korist močnejša kot zatrjevana škoda, je bilo pravilno odločeno, da začasni odredbi ni bilo ugodeno.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Zahteva tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe. Tožnik je zahteval izdajo sklepa, s katerim bi sodišče do izdaje pravnomočne odločbe odložilo izvršitev 1., 3. in 4. točke izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote C. z dne 7.9.2000 in odločbe Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor z dne 30.10.2007. Zahtevo je vložil v zvezi z upravnim sporom, v katerem izpodbija obe navedeni odločbi. Z navedeno odločbo prve stopnje je upravni organ v izreku pod točko 1. odločil, da mora tožnik v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstraniti: oporni zid debeline 30 cm, svetle višine 1,40 m, z leseno ograjo na jeklenih stebričkih višine 80 cm, ki stoji na opornem zidu, skupne dolžine 28 m, vse na zahodnem robu zemljišča s parc. št. A k.o. S.H. neposredno ob meji z zemljišči s parc. št. B, C, D in E vse k.o. S.H.; leseno ograjo z zidanimi stebri višine 1,30 m na betonskem podstavku višine 0,20 m do 1,0 metra na severnem robu zemljišča s parc. št. A k.o. S.H. neposredno ob meji z zemljiščem s parc. št. E k.o. S.H., dolžine 12,10 m in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, sicer bo opravljena izvršba po drugi osebi. S točko 2. izreka je odločil, da se za objekte iz 1. točke odločbe na zemljišču s parc. št. A k.o. S.H., katerega zemljiškoknjižna lastnika sta M.K. in G.K., oba T., C., prepovedujejo vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, promet z njim oziroma z zemljiščem, na katerem je in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V točki 3. izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in v točki 4., da stroškov postopka ni. Pritožbeni organ (Ministrstvo za okolje in prostor) je o pritožbi tožnika odločilo tako, da je v izreku prvostopne odločbe odpravilo drugo točko in nadomestilo z novo drugo točko tako, da se glasi: 2. Za objekte iz 1. točke izreka se prepoveduje: promet z njim ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (točka I. izreka). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo (točka II. izreka). Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo (točka III. izreka). Ugotovljeno je bilo, da gre za nelegalno gradnjo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik težko popravljive škode ni izkazal na način, ki bi utemeljeval izdajo začasne odredbe. Tožnikovih navedb, da bi odstranitev opornega zidu povzročila deformacijo območja, zasutje zelenice pred objektom tožnika in zasutje zgornjega dela sosednje parcele, kot tudi, da bi se v primeru padavin stabilnost na območju spornega zidu bistveno povečala, namreč ni mogoče šteti kot okoliščine, ki bi utemeljevale izdajo začasne odredbe, prav tako pa tudi ne sklicevanje na mejaša I. in F.P., prišlo do plazu oziroma usipa zemlje na njuno zemljišče. Pri izdaji začasne odredbe je namreč sodišče vezano tudi na posledice, ki bi pri izdaji začasne odredbe nastale za javno korist in nasprotne stranke, ki so v tem primeru mejaši sosednjih zemljišč, ki bi morali s postavitvijo sporne ograje, ker ta ni odmaknjena od parcelnih mej več kot 0,50 m, soglašati. Tožnik je k predlogu za izdajo začasne odredbe priložil geološko - geomehansko mnenje, ki ga je izdelal G.S., geološko svetovanje, raziskave in šport S.M. s.p. C., iz katerega izhaja, da bo v primeru, če se obravnavani podporni zid poruši, prišlo do deformacij območja nad odstranjenim podpornim objektom v obliki bolj ali manj večjih zdrsov zemljine, ki bodo dosegli starejši podporni zid z ograjo in da bo zdrsela zemljina zasula zgornji del sosednje parcele, česar pa, po mnenju sodišča, ni mogoče šteti kot težko popravljivo škodo, saj te ugotovitve ne morejo odtehtati dejstva, da je tožnik z gradnjo spornega zidu posegel v območje sosednjih zemljišč s parc. št. B, C, D, E, za kar ni imel soglasja kar je poseg, ki je v sorazmerju s posledicami, ki bi jih utrpel tožnik z odstranitvijo spornega zidu. Poleg tega pa je treba v zadevi upoštevati tudi javno korist, ki je v tem, da si mora investitor za objekte, za katere ni izrecno določeno, da se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, tako dovoljenje pridobiti.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloži izvršitev izpodbijanih aktov do izdaje pravnomočne odločbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sklicuje se na geološko, geomehansko mnenje S.M. Ta je ugotovil, da bi odstranitev spornega opornega zidu povzročila težko popravljivo škodo za celotno območje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne.

V konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala začasno odredbo po določbi 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), v kateri je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, upoštevajoč pri tem skladno z načelom sorazmernosti, prizadetosti javne koristi in koristi nasprotnih strank. Samo, če so navedeni pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe v konkretnem primeru niso izkazani. Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče presodilo tako zatrjevane okoliščine, ki jih je tožnik uveljavljal kot težko popravljivo škodo, kot prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank (neposrednih mejašev). Sodišče je opravilo test sorazmernosti v skladu z navedeno določbo ZUS-1. Tehtalo je zatrjevano verjetnost nastanka težko popravljive škode (okoliščine, s katerimi je tožnik takšno škodo zatrjeval), s posegom tožnika v sosednje parcele (tožnik ni izkazal soglasja vseh mejašev za poseg). Upoštevalo je tudi, da gre (po doslej ugotovljenih podatkih) za poseg (gradnjo), ki je nelegalna. Takšna gradnja nasprotuje javni koristi.

Navedena presoja sodišča prve stopnje je prepričljiva, konkretno obrazložena in logična, zato se pritožbeno sodišče z njo strinja. Tehtanje, ki ga je sodišče prve stopnje izvedlo, je pokazalo, da niso podani razlogi, ki bi utemeljevali začasno varstvo tožnika v tem upravnem sporu in to v obliki izdaje zahtevane začasne odredbe.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel. Zato v skladu z določbo 1. odstavka 25. člena ZUS-1, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku, nima pravice do povračila stroškov pritožbenega postopka, ki jih zahteva v pritožbi.