Jedro

Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni več dopustno presojati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje manj zahtevnega pritličnega gospodarskega objekta na parc. št. 80/8 k.o. ... v skupnem znesku 1.425,60 EUR v roku 15 dni. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici izdana odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Maribor - Murska Sobota, št. 06122-231/2010/10, s katero je bila tožnici naložena odstranitev nelegalne gradnje pritličnega gospodarskega objekta tlorisne velikosti 3,4 x 3,4 metre na zemljišču s parc. št. 80/8 k.o. ... Ta odločba je postala pravnomočna dne 16. 5. 2012. Glede na to je prvostopni organ uvedel upravni postopek za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravni organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je tožnica kot lastnica nedovoljene gradnje dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, potem ko ji je pristojni inšpektor izdal odločbo na podlagi določb 152. do 155. člena ZGO-1. Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledico takšne gradnje na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma objekt. Kriteriji za izračunavanje stopnje degradacije in uzurpacije izhajajo iz 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Prvostopni organ je stopnjo degradacije in uzurpacije izračunal po 22. členu Uredbe in ta znaša 356,40. Vrednost točke je določena v 24. členu Uredbe in znaša 4,00 EUR, kar pomeni, da je tožnica dolžna plačati znesek 1.425,60 EUR.

Tožnica se je zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z odločbo, št. 35113-5/2012-4-06411121 z dne 8. 1. 2013 njeno pritožbo zavrnilo. Tudi iz odločbe drugostopnega organa izhaja, da je tožnica kot investitorka nedovoljene gradnje v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Iz odločbe gradbenega inšpektorja z dne 25. 4. 2012 izhaja, da je tožnica lastnica predmetnega pritličnega gospodarskega objekta, ki ga je uporabljala vse do letošnjega leta. Okoliščina, da bi ga lahko predhodni lastnik legaliziral, pa ga ni, ne more spremeniti dejstva, da je predmetni objekt nelegalna gradnja. Sicer pa tudi tožnica navaja, da sta z možem objekt obnovila tako, da sta odstranila lesene dele in je sedaj v celoti zgrajen iz opeke, kar pomeni, da to ni več isti objekt, kot je bil prvotno. Tudi za takšna dela v letu 1978 pa bi si morala tožnica pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. Drugostopni organ je ugotovil, da je višina nadomestila pravilno izračunana v skladu z Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Tudi drugostopni organ tako ugotavlja, da znaša stopnja degradacije in uzurpacije prostora 356,40 točk oziroma 1.425,60 EUR.

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da ni nikoli zatrjevala, da je lastnica obravnavanega objekta, ampak le, da je bil ta postavljen še pred njenim prihodom leta 1960 in so ga že njeni predhodniki uporabljali za shranjevanje vrtnega orodja in poljščin. Z možem sta ga zaradi dotrajanosti v letu 1978 samo obnovila. Navaja še, da je bil del objekta že pred letom 1960 postavljen iz opeke, tožnica pa je v letu 1978 odstranila leseni del obravnavanega objekta, ki ga torej ni spreminjala, ampak samo obnovila. Pred spremembo ZGO-1 je bil nabor enostavnih objektov, za katere ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, širši, kot je sedaj. Dodaja še, da je lastnik zemljišča Ministrstvo za izobraževanje, ne ona in ne lastnik zemljišča pa nista mogla vedeti, da se objekta ne bo dalo legalizirati. Meni, da je ravnala v skladu z inšpekcijsko odločbo in obravnavani objekt odstranila. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z Uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 157. člena ZGO-1). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

Po presoji sodišča so bila v predmetni zadevi navedena določila pravilno uporabljena. Gradbeni inšpektor je dne 25. 4. 2012 izdal odločbo, št. 06122-231/2010/10, ki je postala dne 16. 5. 2012 pravnomočna, s katero je tožnici naložil odstranitev nedovoljene gradnje in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, to odločbo pa je pristojni inšpektor poslal tudi upravnemu organu za gradbene zadeve. S tem je bila po petem odstavku 157. člena ZGO-1 podana podlaga za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Kot izhaja iz tožbenih navedb, je tožnica predmetni objekt že odstranila, vendar pa to ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Lastnik nedovoljene gradnje je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, potem ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1. Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni torej izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, to pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.

Prav tako na odločitev ne vplivajo navedbe, s katerimi tožnica dejansko izpodbija odločitev iz pravnomočne inšpekcijske odločbe št. 06122-231/2010/10, ko zatrjuje, da predmetnega objekta ni postavila, ampak samo obnovila in da je bil pred spremembo ZGO-1 nabor enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, širši kot sedaj. Inšpekcijska zavezanka in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v tem upravnem sporu ni več dopustno presojati.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je prvostopni organ izdal odločbo z zgoraj navedeno vsebino, odločba, ki jo je predložila tožnica, pa se v izreku razlikuje v znesku. Glede tega sodišče dodaja, da je neskladnost prepisa odločbe z izvirnikom mogoče odpraviti s sklepom o popravi (223. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.