Jedro

Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa, kar je bilo v obravnavani zadevi v času, ko so bile nepremičnine z darilno pogodbo že odsvojene novima pridobiteljema. Ker torej zaznamba izvršbe ni bila mogoča, saj dolžnika nista bila več lastnika nepremičnin, je izvršilno sodišče pravilno ustavilo izvršilni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek, voden pod opr. št. In 246/2007 s prodajo nepremičnin, vpisanih v vl. št. ... k.o. ...

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v I. odst. 338. čl. ZPP. Navaja, da je predlog za razširitev izvršbe na nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k.o. ..., vložil dne 4.4.2006, to je v času lastništva M. in S. P. Izvršilno sodišče bi moralo zaznambo izvršbe opraviti nemudoma, ne pa šele dne 5.7.2007. V zemljiški knjigi bi se morala opraviti zaznamba izvršbe po stanju na dan 4.4.2006 in ne po stanju dne 5.7.2007. Sodišče je izdalo izvršilni sklep z dne 5.7.2007, ker je upnik izpolnil vse pogoje iz ZIZ, zato eventualne spremembe lastništva zanj ne morejo imeti negativnih posledic. Nepremičnine vl. št. ... k.o. ... ne morejo biti lastništvo A. in K. P., saj jih je na dražbi kupila tretja oseba. Upnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odredi ponovni postopek.

Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je izvršilno sodišče dne 5.7.2007 izdalo sklep, da se na predlog upnika proti dolžnikoma nadaljuje izvršba z novim predmetom izvršbe, in sicer s prodajo dolžnikovih nepremičnin, vpisanih v vl. št. ... k.o. ... O dovolitvi zaznambe izvršbe je v nadaljevanju po uradni dolžnosti odločalo zemljiškoknjižno sodišče, in sicer na podlagi sklepa z dne 5.7.2007, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo z novim predmetom izvršbe (I. odst. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi: ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, če so pogoji za to zaznambo izpolnjeni po stanju zemljiške knjige, v trenutku, ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (147. in 148. čl. ZZK-1), dovoli po uradni dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (88. čl. ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 21.9.2009, ki je postal pravnomočen dne 18.11.2009, zavrnilo zaznambo sklepa in vknjižbo hipoteke na zgoraj navedenih nepremičninah, saj stanje zemljiške knjige takšnega vpisa ni dovoljevalo, ker istovetnost oseb, proti katerima se je vpis zahteval, ni bila izkazana. Kot solastnika zgoraj navedenih nepremičnin sta vsak do ½ celote vpisana A. in K. P., ne pa dolžnika M. in S. P. Iz zemljiškoknjižnih izpisov za vse zadevne nepremičnine izhaja, da se je lastninska pravica A. in K. P. nanje vknjižila na podlagi darilne pogodbe z dne 7.5.2007 in soglasja ter vknjižbenega dovolila z dne 22.5.2007, torej še preden je bil izdan sklep z dne 5.7.2007, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo z novim predmetom izvršbe. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe upnika, ki dejansko sodijo v okvir zemljiškoknjižnega postopka, in sicer, da bi se morala zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi opraviti po stanju na dan 4.4.2006 in ne po stanju dne 5.7.2007. Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se namreč začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa, v obravnavani zadevi torej 13.7.2007, v času, ko so bile nepremičnine z darilno pogodbo že odsvojene novima pridobiteljema in dolžnika nista bila več njihova lastnika. 168. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja dokazovanje dolžnikove lastnine na nepremičnini, zato mora upnik predlogu za izvršbo na nepremičnine priložiti tudi izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. V obravnavani zadevi sklep izvršilnega sodišča z dne 5.7.2007 ne učinkuje proti lastnikoma nepremičnin, zato je prvostopenjsko sodišče, upoštevaje vse navedeno, popolnoma upravičeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ustavilo izvršilni postopek s prodajo nepremičnin vpisanih v vl. št. ... k.o. ..., saj ni imelo več zakonske podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka z njihovo prodajo.

Pritožba upnika je v celoti neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 366. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ).