Jedro

ZPP poleg ostalih dokaznih sredstev (ogled, listine, zaslišanje prič in zaslišanje strank) omogoča tudi dokazovanje z izvedencem. Praviloma se odloči sodišče za izvedbo dokaza z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Vendar tudi če sodišče imenuje izvedenca, na izdelano mnenje ni vezano, saj je tudi to predmet dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2006/00581 z dne 04. 05. 2006 v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi (1) in toženi stranki naložilo povrnitev 1.330,94 EUR stroškov postopka (2).

2. Proti navedeni sodbi je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo spremeni. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP), saj je izvedenec gradbene stroke v svojem mnenju zavzel stališče, da družba G. d.o.o. (od slednje pa je tožeča stranka pridobila terjatev, ki jo vtožuje v tem postopku) projektne dokumentacije ni pripravila v skladu s Pogodbo št. 01-02-2005 in pripadajočima aneksoma, medtem ko je sodišče prve stopnje kljub temu presodilo, da so bila dela opravljena in tožbenemu zahtevku ugodilo. ZPP poleg ostalih dokaznih sredstev (ogled, listine, zaslišanje prič in zaslišanje strank) omogoča tudi dokazovanje z izvedencem (243. in nasl. členi ZPP). Praviloma se odloči sodišče za izvedbo dokaza z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Vendar tudi če sodišče imenuje izvedenca, na izdelano mnenje ni vezano, saj je tudi to predmet dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. (1) Sodišče je sklep, da je bila projektna dokumentacija s strani družbe G. d.o.o. opravljena v skladu z dogovorom, naredilo na podlagi v spis vložene projektne dokumentacije, o njeni ustreznosti (in s tem korektnosti izvedenih del G.) pa sklepalo na podlagi izdane Odločbe Upravne enote Ljubljana opr. št. 351-198/2005-25 o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 12. 01. 2006. Ob tem, da tožena stranka ni zatrjevala in dokazala, da bi delo podjemnika G. d.o.o. grajala v rokih, kot jih predvideva Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št. 83/01, OZ) v skladu s 633. in nasl. členi, tudi sodišče druge stopnje nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene v izpodbijani sodbi (8. člen ZPP).

6. Tožena stranka graja tudi zaključke sodišče prve stopnje v zvezi s porazdelitvijo dokaznega bremena in meni, da ji je bilo neupravičeno naloženo dokazovanje negativnih dejstev. Takšno stališče je zmotno, saj ne ločuje med materialnim in procesnim dokaznim bremenom. Značilnost materialnega dokaznega bremena je, da ga ves čas postopka nosi ista stranka (je fiksno), tj. tista, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, razen če izrecne zakonske določbe ali namena (materialno) pravne norme ne izhaja drugače. (2) V skladu s tem pravilom tožeča stranka nosi dokazno breme za trditve, ki utemeljujejo njen zahtevek, tožena pa za dejstva, na katerih utemeljuje svoje ugovore. Procesno dokazno breme pa lahko prehaja z ene na drugo stranko glede na uspeh dokazovanja, kar izhaja iz določbe 212. člena ZPP, v skladu s katero mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katera opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija dokaze in navedbe nasprotnika. Materialno dokazno breme o tem, da je bilo delo opravljeno, je bilo vseskozi na tožeči stranki. Predložitev obsežne listinske dokumentacije (projektne dokumentacije, odločb UE o izdaji gradbenega dovoljenja, računov itd.), ki dokazuje opravo vtoževanih storitev, pa predstavlja uspeh dokazovanja tožeče stranke (ona nosi materialno dokazno breme), s katerim je prevalila procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi lahko z nasprotnimi dokazi izničila uspeh dokazov tožeče stranke. Vendar tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi podjemnikovo delo pravočasno grajala v skladu s 5. oddelkom XI. poglavja OZ o odgovornosti za napake pri podjemni pogodbi (633. in nasl. OZ). Na podlagi uspeha dokazovanja tožeče stranke je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tudi prehod procesnega dokaznega bremena s tožeče na toženo stranko.

7. Povsem pavšalne so pritožbene navedbe o neustrezni uporabi materialnega procesnega vodstva. Iz drugega odstavka 6. strani izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče prve stopnje navedbe tožene stranke (ko je najprej nasprotovala vsebini izvedenih del že po osnovni pogodbi, nato pa zgolj tistih iz aneksa 2, za tiste iz osnovne pogodbe pa spremenila trditve v smeri, da so bila dela opravljena in že plačana) presojalo v luči tretjega odstavka 214. člena ZPP, po katerem sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Prav tako nejasne, pomanjkljive in premalo substancirane trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z zaslišanjem strank, zato je tudi očitek sodišču prve stopnje, da je neustrezno zavrnilo ta dokazni predlog, neutemeljen.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Prim. sodbo III Ips 247/2008. (2) Prim. J. Zobec, v L. Ude in A. Galič (ur.) Pravdni postopek – zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2005, 2. knjiga, str. 384; enako tudi sodba in sklep II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007.